ugovor - obrazložitev - absolutna bistvena kršitev
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, zakaj je štelo dolžnikov ugovor za obrazložen, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki II. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.
V postopku prisilne poravnave prijavijo upniki samo tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Samo za te terjatve je zato mogoče uporabiti 36. člen ZPPSL, ne pa tudi za terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave.
Zatrjevane nepravilnosti v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov in napačnost izvršilnega naslova, ne predstavljajo razlogov, ki bi preprečevali izvršbo.
KZ člen 124, 124. ZKP člen 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5.
posebni pogoji za pregon - uvedba postopka - dovoljenje ministra - začetek pregona v tujini
Glede na dokumentacijo, na katero se sklicuje že prvostopenjsko sodišče, tako ne more biti nobenega dvoma, da se je kazenski postopek zoper obtoženca v Republiki Italiji začel prej kot pri nas, zaradi česar je tudi nastopil zadržek iz 1.odst. 124.čl. KZ, ki pregon storilca pogojuje z dovoljenjem ministra. Glede na to, da je dikcija navedene določbe povsem jasna in nedvoumna, je torej ne glede na obrazložitev komentarja, ki pravzaprav predstavlja enega od možnih primerov uporabe te določbe, potrebno predhodno pridobiti dovoljenje ministra.
nadaljevanje izvršbe - nova sredstva izvršbe - pravočasna dopolnitev
Ob dejstvu, da je upnik izkazal oddajo dopolnitve predloga na pošto kot priporočeno pošiljko, ob dejstvu, da se (prazna) pisemska ovojnica nahaja v spisu in ob dejstvu, da je upnik pritožbi priložil tudi drugopis samega predloga, je moč sklepati na pravočasno dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novimi sredstvi izvršbe.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - porazdelitev odgovornosti
Reakcija tožnika, ko je zagledal voznika, ki se je iz dvorišča vključil na glavno cesto, da tega voznika obide s prehitevanjem, ni tako neobičajna, kot je bila naslednja reakcija zavarovanca tožene stranke, ko je po kratki razdalji po vključitvi na glavno cesto zavil na levi vozni pas.
stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo
VSK02826
SZ člen 118, 118. SPZ člen 60, 98, 60, 98. SZ-1 člen 111.
nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - tožba na izpraznitev stanovanja - tožba domnevnega lastnika - veriga pogodb - izročitev neprmemičnine v posest - izročitev listine - uporaba stanovanja brez pravne podlage
Držijo sicer pritožbene navedbe, da se lastninska pravica na podlagi pravnega posla pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, česar pa tožnika niti ne moreta izkazati, saj niti stanovanje še ni vpisano v zemljiško knjigo. Še pomembnejše pa je, da je na predmetnem stanovanju lastninska pravica nastala šele z uveljavitvijo Stanovanjskega zakona iz leta 1991, kar pomeni, da ima kupec stanovanja po 118. členu tega zakona vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki. Iz s strani prvostopnega sodišča (pravilno) ugotovljenih dejstev tako ob pravilni uporabi materialnega prava izhaja, da je položaj tožnikov izenačen s položajem lastnikov in sta zato aktivno legitimirana za to pravdo.
nedopustnost izvršbe - pravica, ki preprečuje izvršbo - prodaja stvari v izvršilnem postopku - originaren način pridobitve lastninske pravice - pravica do enakega varstva pravic
Pravdo za nedopustnost izvršbe ima po 64. in 65. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tisti, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (in zgolj o tem lahko teče pravda), ne pa morda tisti, ki zatrjuje kršitve v postopku izvršbe.
Pri tem kot delodajalec ni mišljena samo pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec formalno zaposlen (kot to zmotno navaja pritožba), pač pa je pojem delodajalca širši. Pomembno je torej vprašanje, pri kom oziroma za koga je delavec v času delovne nezgode dejansko delal (dejanski delodajalec).
Odškodnina je povezana z individualizacijo posameznega primera, poleg specifičnih okoliščin pri posameznem odškodninskem upravičencu pa je potrebno upoštevati tudi širše okoliščine in sicer medsebojno primerjavo posameznih škod in prisojenih odškodnin. Sodišče mora upoštevati okvire, ki jih je začrtala sodna praksa ter ohraniti pravična razmerja med škodo določenega obsega in odškodnino zanjo.
ZST člen 18, 22, 22-1, 18, 22, 22-1. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
odmera sodne takse - nedenarna terjatev - spor za izpraznitev stanovanjskega prostora - vrednost zahtevka - delna sodba
Po 22. členu ZST se kot vrednost zahtevka za plačilo takse vzame v sporih za izpraznitev prostorov (1. točka 22. člena ZST) znesek v vrednosti 5000 točk, v vseh drugih primerih, če v tem zakonu ni drugače določeno pa znesek v vrednosti 1.000 točk (4. tč.). Sodišče prve stopnje bi zato moralo kot vrednost zahtevka za plačilo takse upoštevati glede izpraznitve prostorov 5.000 točk in ob izostanku navedbe vrednosti spornega predmeta glede izročitve premičnin v posest 1000 točk.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - upoštevanje odgovora na tožbo
Za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve, ki je prvi in osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe, je namreč pomembno, da so razlogi, ki govore v prid obstoja s strani tožeče stranke zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti. To pa pomeni, da sodišče navedb nasprotne stranke ne more preprosto prezreti. V času odločanja o začasni odredbi je že imelo v spisu obsežen odgovor na tožbo, ki ga je podala tožena stranka. Zato je moralo tehtati na eni strani trditve tožeče stranke in z njene strani ponujene dokaze in protiargumente tožene stranke, ki jih je slednja utemeljevala z drugimi dokazi.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožbi ne grajata, da je tožnik s prijatelji šel domov preko Koroškega mostu nekje na sredini pa so se odločili, da ga bodo prečkali, kljub temu, da tam ni prehoda za pešce in je pred sredino mostu (pred odprtino) ograja, ki so jo morali preskočiti ter da je most osvetljen je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je sokrivda tožnika za nastalo škodo le 25%. Tožnik je prečkal most na mestu, kjer to ni dovoljeno in ne bi smel niti stopiti na cestišče, on pa je hotel prečkati štiripasovnico, za kar je moral preplezati ograjo, ki je ločevala vozišče od odprtine na sredini mostu. Takšno ravnanje tožnika je bilo protipravno, saj je grobo kršil cestnoprometne predpise in prečkal most tam, kjer to ni dovoljeno, pri tem pa je moral celo premagati ovire, ki jasno kažejo, da prečkanje mostu ni dovoljeno. Sokrivda tožnika za nastalo škodo je po stališču pritožbenega sodišča večja, kot je prisodilo sodišče prve stopnje in znaša 75%.
kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja - vzročna zveza
V kolikor je obdolženka kot medicinska sestra svojo dolžnost dajati zdravila varovancem prepustila varuhinji, bi morala poskrbeti, da varovanec v njeni prisotnosti zaužije zdravila. V medicini namreč pri prenosu del in nalog od osebe z višjo medicinsko izobrazbo na osebo z nižjo medicinsko izobrazbo ostaja odgovorna oseba tista, ki je nalogo prepustila osebi z nižjo izobrazbo. Glede na vse navedeno ravnanje varuhinje, ki je po obdolženkinem naročilu varovancu dala zdravila, ki so bila sicer pripravljena za drugega varovanca, le-ta pa ji je predhodno izročila obdolženka, ni imelo znakov kaznivega dejanja in tudi ne takšnega pomena in moči, da povsem preusmeri vzročni potek oziroma povsem odpravi učinke prvotnega ravnanja obdolženke.
prenos kmetijskih zemljišč v last države - zemljiškoknjižno dovolilo - overjen podpis - kolizija navodila ministrstva in zakona
3. odst. 16. čl. ZSKZG RS določa, da se za prenos lastništva smiselno uporablja Navodilo o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad (Ur. l. SRS št. 15/79). Prav to navodilo iz leta 1979 pa je določalo, da overitev izjave oz. pogodbe v primeru prenosa na KZS ni potrebna. Vendar pa obe navodili izvirata iz obdobja, ko so se še vedno uporabljala v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah iz časa kraljevine Jugoslavije, zaradi česar je bilo potrebno specifične prenose lastninske pravice urejati posebej. Leta 1995 sprejeti Zakon o zemljiški knjigi in tudi novi Zakon o zemljiški knjigi, ki velja od 18.9.2003 dalje, pa kakšnih izjem od pravila, da mora biti podpis na listinah, ki so podlaga za vknjižbo overjen, ne predvidevata.
Prodajni narok je dejanje izvršbe na nepremičnine, gre za fazo oprave izvršbe. Po končani dražbi izda sodišče zato le sklep o domiku, kot to določa 5. odst. 189. čl. ZIZ. Zato tudi ni pritrditi pritožnici, da bi moralo sodišče izdati poseben sklep o tem, da je bil njen predlog, ko je uveljavljala predkupno pravico, neutemeljen.
Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je treba izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker tožeča stranka nepoštenosti tožene ni niti zatrjevala niti dokazovala, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje.
zastaranje - predpogodba - začasna odredba - glavna pogodba
Vendar je po oceni pritožbenega sodišča preuranjen zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev zahteve za sklenitev glavne pogodbe na podlagi predpogodbe. Navedeno velja zlasti ob upoštevanju dejstva, da že iz samih tožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da naj bi tožeča stranka plačala, tožena stranka pa sprejela del kupnine po izteku roka, določenega za sklenitev glavne pogodbe, s čimer je na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank lahko prišlo do podaljšanja roka za njeno sklenitev, na kar utemeljeno opozarja pritožba.
ZGD člen 437, 437/1, 437, 437/1. ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3.
zavrnilna zamudna sodba - trditvena podlaga - družba z omejeno odgovornostjo - izstop družbenika iz družbe - izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe
Tožeča stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbe ODZ, po katerih naj bi za obveznosti družbe odgovarjal toženec. Toženec je bil družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), ki je specialen predpis v razmerju do ODZ ali sedaj OZ, ki na splošno urejata družbeno pogodbo. Toženec v času začetka postopka za izbris družbe F. d.o.o. po ZFPPod, in v času izbrisa ni bil več družbenik te družbe, zato ne odgovarja za njene obveznosti, saj ni mogoče šteti, da je podal izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD. Določba 1. odst. 437. čl. ZGD pa ne izključuje odgovornosti družbenika po splošnih načelih odškodninskega prava ali v primeru spregleda pravne osebnosti po 6. čl. ZGD, kot zmotno meni pritožba. Tožeči stranki ni bilo treba navesti pravne podlage zahtevka, če pa je menila, da gre za odškodninsko odgovornost toženca po določbah ZOR oziroma OZ ali za spregled pravne osebnosti po 6.čl. ZGD, kot trdi v pritožbi, bi morala navesti ustrezno trditveno podlago, ki bi omogočala subsumiranje primera pod določeno pravno podlago, tega pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni storila.