ZDR/90 člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-1, 75/1-2.
stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – odpoved delovnega razmerja
Ker tožnik izjave, naslovljene kot odpoved delovnega razmerja, ni podal v stanju, v katerem bi se zavedal pomena in posledic svojega dejanja, niti ni svojega ravnanja imel v oblasti, mu delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo.
ZDR člen 110, 110/1, 111/1, 111/1-2, 110, 110/1, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Ker je bila tožnica ves čas od leta 1998 dalje v bolniškem staležu, z dela pa je izostala pet delovnih dni v času kolektivnih dopustov tožene stranke in bila nato ponovno v bolniškem staležu, niso bili podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker ni mogoče zaključiti, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1. ZDR člen 127, 127/3, 127, 127/3. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 14.
dodatek za posebne pogoje dela - razlaga kolektivne pogodbe - uporaba kolektivne pogodbe - ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - zapadlost terjatve
Če so pogoji, pod katerimi je delavec upravičen do dodatka za posebne pogoje dela in višina tega dodatka v kolektivni pogodbi jasno določeni, so določbe kolektivne pogodbe neposredno uporabljive kljub drugačni (napačni) razlagi komisije za razlago kolektivnih pogodb, ki je v konkretnem primeru brez podlage v kolektivni pogodbi ali v zakonu izplačilo dodatka za posebne pogoje dela pogojevala še s sprejemom posebnega navodila o (dodatnih) pogojih za izplačilo dodatka.
Ker se ugotovitveni del zahtevka glede pravice do dodatka in dajatveni del zahtevka nanašata na isto časovno obdobje, sodno varstvo glede ugotovitvenega dela tožbe ni dopustno. Dajatvena sodba v zvezi z določeno pravico vsebuje tudi ugotovitev o obstoju te pravice.
Po 1. odstavku 311. člena ZPP je mogoče izdati dajatveno sodbo le za obveznosti, ki so zapadle do konca glavne obravnave, zato je odločitev, da je tožena stranka dolžna plačati dodatek k plači za čas po zaključku glavne obravnave, napačna.
KZ člen 261, 261/1, 261/3, 261, 261/1, 261/3. ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1, 124, 128, 128/7.
javni uslužbenci - disciplinski postopek - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravna kvalifikacija
Sodišče pri presoji izrečenega disciplinskega ukrepa ni vezano na pravno kvalifikacijo disciplinske kršitve, vezano je na dejanske očitke disciplinskih organov. Ker se je tožnici (javni uslužbenki - policistki) v disciplinskem postopku v okviru težje disciplinske kršitve očital zgolj namen pridobitve nepremoženjske koristi (in to ne le v smislu pravne kvalifikacije, ampak tudi v smislu dejanskih očitkov) kot eden izmed znakov kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ, katerega sodišče ni ugotovilo, sodišču ni mogoče očitati, da bi moralo samo ugotavljati, ali je podan znak kvalificirane oblike istega kaznivega dejanja po 3. odstavku 261. člena KZ (namen pridobitve premoženjske koristi).
URS člen 77, 77/2, 77, 77/2. ZS člen 7, 7/1, 7/1-2, 7, 7/1, 7/1-2.
kolektivni spor - stavka - zakonitost stavke - mednarodne obveznosti
Prevzete mednarodne obveznosti so različne in pravice do stavke ni mogoče omejiti s prav vsako od njih, ampak je treba dolžnost izpolnjevanja mednarodnih obveznosti presojati z vidika javne koristi. Vsebinski temelj javne koristi (nacionalnega interesa) je v dolžnosti države do posameznikov. Izhajajoč iz te opredelitve morajo subjekti, ki so nosilci mednarodnih obveznosti, le te izpolnjevati tako, da države ne ovirajo pri njenih dolžnostih do državljanov in do mednarodne skupnosti. Z odklonitvijo opravljanja preizkusa znanja iz poznavanja prometnih in signalnih predpisov druge države javna korist ni bila prizadeta, saj je mednarodni promet ob drugačni organizaciji dela med stavko nemoteno potekal, zato je bila stavka zakonita.
OZ člen 62, 62/3, 62, 62/3. ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je seznanila z razlogi, ki so utemeljevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ko je vodja izmene v poročilu o delu in v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti navedel vse okoliščine, ki so predstavljale podlago za izredno odpoved. Kot datuma seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo odstavek izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče upoštevati datuma zagovora, ki se ga tožnik ni udeležil, saj na ta dan tožena stranka ni izvedela nobene nove okoliščine, ki bi dodatno utemeljevala izredno odpoved. Če je zadnji dan 15-dnevnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nedelja, se rok izteče prvi naslednji delavnik.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - razlog nesposobnosti
Odpovedni razlog nesposobnosti je potrebno razlikovati od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri katerem je poudarjen krivdni element pri kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, medtem ko je pri nedoseganju pričakovanih rezultatov dela kot razlogu nesposobnosti bistvena nezmožnost oziroma premajhna zmožnost delavca za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Če delodajalec svojim delavcem dopušča ravnanja, ki niso v skladu z veljavnimi akti oziroma internimi pravili, zaradi teh ravnanj delavcem ne more utemeljeno odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne da bi jih prej jasno in nedvoumno seznanil s tem, da v bodoče takšnih ravnanj ne bo več dopuščal.
ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 73, 73/1, 73, 73/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
stari ZDR - prevzem - sprememba delodajalca - pasivna legitimacija
Napačno je stališče, da je delavec v vsakem primeru po dokončnosti sklepa o prevzemu delavcev v delovnem razmerju pri delodajalcu prevzemniku. V primeru prevzema po 15. členu SKPgd oz. po 15. členu ZTPDR delavcu preneha delovno razmerje pri prvem delodajalcu z dnem nastopa dela pri drugem delodajalcu, če pa do tega ne pride, ostane delavec v delovnem razmerju pri prvem delodajalcu, nima pa pravice od drugega delodajalca zahtevati vzpostavitve oz. sklenitve delovnega razmerja na podlagi prevzema. Ni namreč relevantno zgolj dejstvo, da tožnik ni podpisal ponujene pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi dejstvo, da sploh ni nastopil dela pri toženi stranki. To je tudi bistvena razlika med prevzemom po prejšnjih predpisih in prevzemom na podlagi 1. odstavka 73. člena ZDR, ki sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku ne predvideva.
socialni spor – presoja zakonitosti dokončne odločbe – novo dejstvo
Ker se v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost dokončne odločbe, kasnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja tožnika sodišče prve stopnje ni bilo pristojno presojati. Gre za novo dejstvo, o katerem še ni bilo odločeno v predsodnem postopku, zaradi česar bo moral tožnik najprej sprožiti nov postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.
ZIZ člen 11, 38, 38c/2, 88, 11, 38, 38c/2, 88. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 61, 60, 61.
stroški izvršitelja - obračun stroškov - rubež
Izvršitelj je podal poročilo s stroškovnikom prepozno, saj je bil (neuspešen) poskus rubeža opravljen dne 17.6.2003, izvršitelj pa je poročilo s stroškovnikom podal šele 1.4.2005. Zahteva upnika,da o obračunu odloči sodišče, je utemeljena, zato je sodišče predlogu ugodilo in obračun izvršitelja z dne 1.4.2005 v celoti razveljavilo.
ZOR člen 376, 377, 376, 377. ZPP člen 350, 350/1, 350, 350/1.
odškodninska terjatev - zastaranje - zastaralni rok
Za morebitni dalji zastaralni rok za zastaranje odškodninskih terjatev, kot ga določa čl. 376/1 ZOR, je potreben izkaz obstoja pravnomočne kazenske sodbe zoper konkretnega toženca kot odgovorno osebo.
Upnik je na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi vložil nov predlog za izvršbo, zato bi moralo sodišče o njem odločiti, ne pa šteti, da je predlog za nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom prepozen, ker je bila izvršba že pred tem pravnomočno ustavljena.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 42, 42.
odpravnina - davki - prispevki
Stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da pripada tožnici ob upokojitvi odpravnina v višini večkratnika njene neto plače. Ker podlago za obračun davkov in prispevkov predstavlja bruto in ne neto plača, tožena stranka z izplačilom neto odpravnine ni v celoti izpolnila svoje obveznosti, saj bi morala na ta znesek plačati tudi davke in prispevke.
ZPIZ/92 člen 169. ZPIZ-1 člen 154, 392, 392/1, 404, 404/1, 430. ZPol člen 87, 87/1.
pravica do starostne pokojnine – pokojnina po splošnih predpisih – pokojnina po posebnih predpisih – izbirna pravica
Ker tožnik glede na doseženo starost na dan 31. 12. 1999 ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu (ZPol), ni imel možnosti izbire med pravicama do pokojnine in mu je tožena stranka zakonito odmerila starostno pokojnino po splošnih predpisih ter pri tem upoštevala zavarovalno dobo s povečanjem za znižanje starostne meje.
Če sodišče prve stopnje ne obrazloži zamudne sodbe oziroma če za odločitev ne navede pravne podlage, ima obrazložitev takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243, 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-1 člen 46, 131, 131/4, 46, 131, 131/4.
zavarovanje - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslov neplačanih davkov, kot je opredeljen v četrtem odstavku 131. člena ZDavP-1, ni izvršilni naslov, saj kot tak v določbah tega zakona ni določen (primerjaj drugi odstavek 131. člena, ki izrecno našteva izvršilne naslove).