izvršba na plačo - prenehanje delovnega razmerja - učinek sklepa o izvršbi proti novemu delodajalcu - sporočilo sodišču, kdo je nov delodajalec - rok
Sklep o izvršbi učinkuje, če dolžniku preneha delovno razmerje, tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje. Če delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče. Sodišče o tem obvesti upnika in ga pozove, naj v določenem roku sporoči, kdo je dolžnikov novi delodajalec. Če upnik tega ne stori v roku, sodišče ustavi izvršbo.
Dobroverni posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti kot svojo. Nedobrovernost je dolžan dokazati nasprotni udeleženec glede na to, da se dobrovernost domneva. Tisti, ki trdi, da je v dobri veri ne sme vedeti ali ne more vedeti, da ni lastnik, saj se dobra vera nanaša na mišljenje glede njegove pravice. Tožnik ves čas zatrjeval in navajal, da je žena pridobila lastninsko pravico po očetu, torej je tožnik ves čas vedel, da je ta parcela last žene in je izvrševal posest ne da bi bil prepričan o tem, da je lastnik. Dobroverni posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. Vprašanje dobrovernosti priposestvovalca se nanaša na njegovo mišljenje glede njegove lastninske pravice. Tega pa tožnik ni niti zatrjeval niti dokazal, zato na nepremičnini tudi ni mogel pridobiti lastninske pravice.
V opisanem primeru gre za očitno nesorazmerje med pravico, ki se vtožuje in zaznambo spora, ki se nanaša na celotni nepremičnini in ne le na vtoževani idealni delež.
ZJU člen 22, 22/2, 194, 195, 195/1, 195/2. ZObr člen 5, 5/1, 5/1-13, 15/1-14. ZRPJZ tabela 1. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih, Priloga 1A. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za izračun osnovne plače - imenovanje v naziv - napredovanje - razporeditev
V obravnavani zadevi ni šlo le za imenovanje v naziv podpolkovnika, ampak istočasno za imenovanje na novo dolžnost poveljnika, ki je više vrednotena od dolžnosti, na katero je bila tožeča stranka razporejena predhodno. Tožena stranka bi zato morala glede priznanja pravic tožeče stranke postopati, tako da bi najprej upoštevala odločbo o imenovanju na dolžnost poveljnika in plačni količnik, ki je v formaciji določen za to dolžnost, nadalje pa bi morala priznati že dosežena napredovanja za tri plačne razrede ter višji količnik za izračun osnovne plače.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - razlogi za ugovor - dokaz o prenehanju pogodbe
Izvršilni naslov v obravnavani zadevi predstavlja najemna pogodba za poslovni prostor, sklenjena za nedoločen čas med strankama v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Dolžnik pa ni ugovoru zoper sklep o izvršbi priložil nobenih takšnih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je ta pogodba prenehala pred obdobjem, na katerega se nanašajo izterjevane terjatve.
Zstk člen 2, 2/4, 3, 3/1. ZPP člen 76, 76/3. ZDSS-1 člen 48, 48/1.
kolektivni delovni spor - udeleženec - stavkovni odbor
Stavkovnemu odboru ni mogoče priznati statusa udeleženca v kolektivnem delovnem sporu, saj za to ne izpolnjuje pogojev: gre namreč za poseben organ, katerega funkcija dejansko preneha z zaključkom stavke in nima pravice organizirati stavke.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 7, 14, 212, 7, 14, 212.
vezanost na sodbo kazenskega postopka
Kadar pravdno sodišče ne razpolaga s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, ki bi ga ob pogojih in v obsegu iz čl. 14 ZPP vezala, mora tožnik v pravdi zatrjevati in v skladu z materialnim pravom tudi dokazovati potrebne elemente odškodninske odgovornosti povzročiteljev.
Pri prehodu k drugemu delodajalcu zaradi prenosa dejavnosti na podlagi 73. člena ZDR ne gre za prenehanje delovnega razmerja, zato zoper obvestilo o prehodu k novemu delodajalcu, ki ga izda dosedanji delodajalec, delavec nima direktnega sodnega varstva po 3. odstavku 204. člena ZDR. V kolikor meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja, ali da krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, mora najprej pri delodajalcu zahtevati odpravo kršitve in šele potem zahtevati sodno varstvo pred delovnim sodiščem po 1. in 2. odstavku 204. člena ZDR.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6.
odpravnina - redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - kolektivna pogodba
Četudi je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga po določbah ZDR, je upravičen do (višje) odpravnine po kolektivni pogodbi, saj njene določbe s sprejemom in uveljavitvijo ZDR niso bile razveljavljene.
ZStk člen 2, 4, 4/1, 2, 4, 4/1. ZPP člen 76, 76/3, 76, 76/3. ZDSS-1 člen 48, 48/1, 48, 48/1.
kolektivni delovni spor - udeleženec - stavkovni odbor
Stavkovni odbor ne more biti udeleženec v postopku, saj lahko predlog za začetek postopka o zakonitosti stavke vložita le tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, in tisti, zoper katerega je stavka organizirana. Stavkovni odbor ni takšen organ, saj je organ, ki mora napovedati stavko in jo tudi vodi, sklep o začetku stavke pa sprejme organ sindikata ali večina delavcev. Po določilu 3. odstavka 76. člena ZPP je sicer mogoče priznati lastnost stranke oziroma udeleženca tudi tistim oblikam združevanja, ki glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti stranke, zlasti če imajo premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Ker stavkovni odbor teh pogojev ne izpolnjuje, saj gre za ad hoc organ, katerega funkcija preneha z zaključkom stavke, ne more imeti statusa udeleženca v kolektivnem delovnem sporu in je sodišče prve stopnje predlog zoper njega utemeljeno zavrglo.
Pri ugotavljanju invalidnosti gre za medicinsko strokovno vprašanje, ki ga na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije ugotavlja izvedenec, sodišče pa presoja skladnost njegovega mnenja s predloženimi dokazi. Ker je bilo v presojani zadevi na podlagi jasnega in skladnega izvedenskega mnenja mogoče ugotoviti, da pri tožnici ne gre za popolno izgubo delovne zmožnosti v smislu izgubljene sposobnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, temveč je kot invalid II. kategorije zmožna za opravljanje dela z omejitvami in v polovičnem delovnem času, je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in ugotovitev obstoja invalidnosti I. kategorije neutemeljen.
začasna odredba - stiki z otrokom - potrebnost izdaje začasne odredbe
Okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj začasne odredbe oziroma toženec, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih bi bil nujen in potreben sodni poseg z začasno odredbo še pred dokončno odločitvijo. Po drugi strani pa že pravnomočna delna odločitev o stikih, ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in v nerazčiščenem medsebojnem odnosu staršev v razmerju do otroka, predstavlja začasen modus vivendi tako s stališča varstva koristi otroka in kot pravice staršev do stikov z njim, za čas do dokončnega formiranja dejanske podlage odločitve o razširitvi stikov.
ZOR člen 178, 178/2, 189, 189/3, 200, 178, 178/2, 189, 189/3, 200.
odgovornost pri nesreči - premikajoča motorna vozila - krivdna odgovornost - materialna škoda
Glede na različne možne vsebine leasing razmerij je zaključek, da je tožnica kot leasingojemalka že zaradi takšnega svojstva upravičena do škode na vozilu,ki se kaže v njegovi manjvrednosti, zmoten.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/1, 86, 86/2, 110, 110/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - obrazložitev odpovedi
Za presojo utemeljenosti izredne odpovedi je odločilno, da se tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na obstoj interesov obeh strank, ki bi pomembno vplivali na medsebojna razmerja, zaupanje in nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja. Tega tudi v postopku pred sodiščem ni zatrjevala ali dokazovala, kar pomeni, da niso bili izkazani vsi predpisani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Po 10. čl. ZIZ v izvršilnem postopku ni dovoljena obnova postopka, razen če zakon ne določa drugače. Glede na to določbo je dovoljeno vložiti predlog za obnovo postopka zoper dajatveni del sklepa o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine (čl. 63 ZIZ) in v primeru vložitve nasprotne izvršbe (5. odst. 68. čl. ZIZ).
V primeru pripoznave tožbenega zahtevka mora tožnik povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, če le-ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.