pogodba o štipendiranju - pogodbena kazen - gospodarska pogodba - terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaranje terjatve
Kljub sklenitvi ene tripartitne pogodbe, je le-ta glede presoje medsebojnih pravic in obveznosti v razmerju med pravdnima strankama gospodarska pogodba. Med pravdnima strankama, ki sta obe gospodarski družbi (d.o.o.), gre za gospodarsko pogodbo. OZ v zvezi s koncepcijo opredelitve gospodarske pogodbe izhaja izključno iz subjektivnega merila. Skladno s 13. členom OZ so tako med drugimi gospodarske pogodbe vse pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarske družbe.
Zatrjevano tožničino upravno odločanje (izdajanje odločb) ne pomeni, da v gospodarskih pogodbah, ki jih sklepa z drugimi, ne veljajo relevantni civilni predpisi o zastaranju terjatev.
ZŠtip ne vsebuje določb, ki bi določale obveznosti delodajalca v zvezi z vračanjem prejetih sredstev tožnici. Njegov naslednik ZŠtip-1 ima sicer drugačno vsebino, saj določa obveznosti delodajalca zaradi kršitve pogodbe in v zvezi z zastaranjem upošteva tožničino upravno odločanje (glej 84. člen in 85. člen v zvezi z 99. členom ZŠtip-1), a v konkretni zadevi, ko gre za kršitev pogodbe iz leta 2008, ni uporabljiv (glej prehodno določbo iz petega odstavka 118. člena zakona).
Delodajalec v postopku izredne (ali redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca poučiti o pravicah, ki jih ima osumljenec oziroma obdolženec v kazenskem postopku. Te dolžnosti nima tudi v primerih, ko gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki ima lahko znake kaznivega dejanja. Za postopek in sestavo listin v okviru odpovedi pogodb o zaposlitvi veljajo pravila delovnopravne zakonodaje.
ZPP člen 254.. ZZVZZ-UPB3 člen 44a, 44b, 44c.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 20.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izvedensko mnenje - napotitev - izčrpane možnosti zdravljenja
Zdravljenje v tujini, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, je urejeno v 44.a členu ZZVZZ. Po tej določbi ima zavarovanec pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene.
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini po 44.a členu ZZVZZ je treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Pravico do zdravljenja v tujini je mogoče priznati, če so izpolnjeni vsi kumulativno predpisani pogoji iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Torej poleg pričakovanih rezultatov zdravljenja tudi izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji. Po sodni praksi gre pri izčrpanih možnostih zdravljenja za dejansko in pravno vprašanje. Gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih.
Ker možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, kljub rezultatom zdravljenja, pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ za napotitev na zdravljenje v tujino oziroma povračilo stroškov zdravljenja v tujini na podlagi napotitve na zdravljenje v tujino niso izpolnjeni. Zdravljenje, ki ni v skladu z medicinsko doktrinarnimi smernicami in ni del standardnega zdravljenja, ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in posledično plačilo ni zagotovljeno.
S tem, ko se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo do vseh navedb tožene stranke, ni storilo niti bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. niti po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako ne kršitve 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic). Če sodišče ne sprejme razlogov, s katerimi stranka utemeljuje svojo presojo, pač pa pravno vprašanje reši drugače, to ne pomeni, da je kršilo strankino pravico do izjave v postopku (oziroma obveznost sodišča, da stranki odgovori na njene relevantne navedbe) po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Če sodišče zaradi drugačnega pravnega izhodišča, kot ga ima stranka, šteje za odločilna druga dejstva kot stranka in zato ne sledi strankinim navedbam, s tem tudi ne stori kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je preizkus sodbe vseeno možen.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018925
ZOdvT člen 12, 14, 14/2, 36. ZOdvT tarifna številka 3102, 6002, 6007. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 299, 313, 378.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - ponovljeni postopek - stroški postopka - odvetniški stroški - plačilo stroškov iz proračuna
V ponovljenem sojenju tožnik za odobritev brezplačne pravne pomoči ni zaprosil. Za ponovljeni postopek tako ni podlage za povračilo odvetniških stroškov odvetnice tožnika iz proračuna in je odločitev prvostopenjskega sodišča, da morajo toženci vse dosojene stroške postopka, ki jih je sodišče prve stopnje odmerilo po 36. členu ZOdvT, materialnopravno zmotna. Toženci, ki so v pravdi propadli, morajo v ponovljenem postopku nastale stroške postopka povrniti tožniku in ti stroški se odmerijo po 12. členu (in ne po 36. členu) ZOdvT.
Tožnik je upravičen do povračila materialnih izdatkov za vsako stopnjo postopka (drugi odstavek 14. člena ZOdvT).
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - varščina - varščina namesto začasne odredbe - višina varščine
ZIZ ne predpisuje ničesar o tem, kako visoka mora biti varščina, mora pa biti takšna, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava zavarovane terjatve.
Denarne dajatve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ostalih področij socialne varnosti so javnopravne narave. Uveljavljajo se po postopkih in na način, določen z zakonom. Abstraktne zakonske pravice se konkretizirajo z izdajo posamičnega upravnega akta, pravice pa se priznavajo in dajatve odmerjajo z upravnimi odločbami. To velja tudi za pravico do zdravljenja v tujini, ki ima za posledico plačilo storitev. Zamudne obresti so delno urejene le na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vsa ostala področja sistema socialne varnosti pa so glede tega popolnoma podnormirana.
Zato je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zakonske zamudne obresti pravilno presojalo ob uporabi relevantnih določb OZ-a in jih zakonito dosodilo od datuma vložitve tožbe dalje. Ni nikakršnega dvoma, da pri pravici do zdravljenja v tujini, glede katere sta z ne izpodbijanim delom sodbe odpravljena zavrnilna posamična upravna akta, rok za izpolnitev obveznosti iz naslova povračila stroškov ni določen. Za začetek teka zamudnih obresti je zato potrebno upoštevati datum zahteve za izpolnitev, t.j. datum vložene tožbe. Tožena stranka je lahko prišla v zamudo z izpolnitvijo dosojene denarne obveznosti šele z začetkom postopka, katerega namen je bil doseči izpolnitev denarne terjatve, ne pa že z vložitvijo zahteve za priznanje pravice do zdravljenja v tujini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017851
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 268b, 286b/1, 286b/2. OZ člen 131, 131/1.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - izterjava dolga v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - izvršitev pravnomočne sodbe odločbe - protipravnost ravnanja - prevzem dolga - pristop k dolgu
Dejstvo, da sodnica predsedniku sodišča ni sporočila, da je podana okoliščina iz 6. točke 70. člena ZPP oziroma odklonitveni razlog, da bi odločil o njeni izločitvi, lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki bi jo morala tožeča stranka grajati takoj, ko je bilo to mogoče.
Ker tožeča stranka zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala in ni dokazala, da ugovora ni vložila iz razlogov na strani tožene stranke, je sklep o izvršbi postal pravnomočen, zato tožeča stranka ne more biti več uspešna s trditvami o neupravičenosti izterjave zneska 2.753,12 EUR od nje in posledični protipravnosti ravnanja tožene stranke. Dejstvo neupravičenosti izvršbe bi namreč morala in mogla uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
dedovanje - dedovanje na podlagi oporoke - pisna oporoka pred pričama - obseg zapuščine - vsebina oporoke - vsebina sklepa o dedovanju
Sodišče v sklep o dedovanju ne more vnesti vsebine, ki ne izhaja iz jasno izražene volje zapustnice v oporoki pred dvema pričama z dne 21. 2. 2014, za kar se smiselno zavzemata pritožnici.
Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, ali je tožena stranka, ki je prevozniku oddala blago za prevoz, kot prodajalec tudi pošiljatelj v smislu petega odstavka 110.a člena ZPCP-2 in kot taka solidarno odgovorna za plačilo voznine.
OZ ne razlikuje med osebo, ki je sklenila prevozno pogodbo s prevoznikom, in osebo, ki prevozniku preda blago za prevoz, temveč šteje, da gre za isto osebo.
Ne glede na to, ali kupec prevozno pogodbo sklene sam ali preko posrednika, je ključno, da v nobenem od navedenih primerov prodajalec, ki blago preda prevozniku, ni v nobeni obligacijsko pravni zvezi z razmerjem iz prevozne pogodbe in po vsej verjetnosti tudi ni seznanjen z notranjim razmerjem med kupcem in prevoznikom.
Ker tožnica po izteku obdobja za prenos, tj. po 31. 12. 2015 nima več pravice do izrabe letnega dopusta za leto 2014, se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka omogoči izrabo letnega dopusta.
Pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če tožnica dejansko ni imela možnosti te pravice izrabiti.
Pri plačanem letnem dopustu gre za obveznost delodajalca, ki je po svoji naravi pogodbena oziroma njej enaka obveznost. Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti oziroma ni storila vsega, da bi tožnici zagotovila izrabo letnega dopusta po vrnitvi z bolniške odsotnosti. Na podlagi drugega odstavka 239. člena OZ je upnik, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Ker je tožena stranka ob izteku obdobja za prenos črtala neizrabljeni letni dopust za leto 2014, je tožnici odškodninsko odgovorna na podlagi drugega odstavka 179. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je tožnica zaradi kršitve pravice do plačanega letnega dopusta upravičena do plačila odškodnine za premoženjsko škodo, kot jo zahteva v predmetni zadevi.
ZSVarPre člen 28, 28/2, 28/2-5.. ZUTD člen 8, 8/1, 8/1-6.. ZUPJS člen 32.
denarna socialna pomoč - brezposelnost
Ker je bil torej tožnik ob izdaji prvostopenjske odločbe že prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, krivdni razlog neprijavljenosti v to evidenco ni podan. V predsodnem upravnem postopku je bila zato zahteva za denarno socialno pomoč in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za sporno obdobje neutemeljeno zavrnjena.
plača - stavkovni sporazum - policist - razporeditev delavca
Delovno mesto policijski inšpektor II, ki ga je pred 6. 9. 2016 zasedal tožnik, je bilo s spremembo akta o sistemizaciji tožene stranke v Generalni policijski upravi ukinjeno in ustanovljeno novo z enakim obsegom dela, kot ga je tožnik opravljal pred tem na ukinjenem delovnem mestu. V obravnavanem primeru tako ne gre za klasično prerazporeditev zaradi delovnih potreb po določbah ZJU, zato toženi stranki ni bilo potrebno izpeljati postopka po 149. in 150. členu ZJU, kot je napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Prav tako ni mogoče tožnika razporediti na delovno mesto, na katero ga je razporedilo sodišče prve stopnje, saj takega delovnega mesta na Generalni policijski upravi ni. Novo sistemizirano delovno mesto je posledica dogovora med Vlado RS in sindikatom, da se v Generalni policijski upravi oblikujejo nova delovna mesta policijski inšpektor, na katera se razporedijo javni uslužbenci, ki zasedajo delovna mesta policijski inšpektor v Generalni policijski upravi, njihovi izhodiščni plačni razredi ostanejo nespremenjeni in da se tako loči med delovnimi mesti policijski inšpektor, ki so sistemizirana izven Generalne policijske uprave in delovnimi mesti sistemiziranimi znotraj Generalne policijske uprave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00018767
ZIZ-UPB4 člen 15, 24. ZGD-1 člen 580, 591. ZPP-UPB3 člen 81.
univerzalno pravno nasledstvo - vstop novega upnika v izvršbo - kršitev kontradiktornost postopka - pripojitev družbe - odprava pomanjkljivosti vloge - procesna sposobnost stranke
Določba 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se uporablja tudi kadar gre za univerzalno pravno nasledstvo. Pri 24. členu ZIZ namreč ne gre za vprašanje materialnopravnega nasledstva, temveč za procesno vprašanje, kdo v postopku nastopa kot stranka. O vstopu novega upnika glede na citirano določbo in načelo dispozitivnosti izvršilnega postopka sodišče ne more odločiti samo, brez ustreznega predloga. Univerzalni pravni naslednik, ki želi nastopati kot stranka v postopku, mora svoje nasledstvo izkazati z javno listino ali s po zakonu overjeno zasebno listino.
ničnost pogodbe - neveljavna pogodba - zastava nepremičnine - posojilna pogodba - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - pogoji za veljavnost pogodbe - varstvo potrošnikov - delo na črno
Tožeča stranka je po skrbniku dokazala, da v času sklepanja posojilne pogodbe in zavarovanja s hipoteko ni bila sposobna razumeti pomena svojega ravnanja in posledic pravnega posla, ki ga je sklenila. Dokazala je tudi, da je toženec z mnogimi pogodbami, ki jih je sklepal s fizičnimi osebami, opravljal posle posojanja denarja brez dovoljenja iz 27. člena ZPotK-1. Zato je pogodba nična.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - direktni naklep - finančne težave delodajalca - neizpolnjevanje obveznosti s strani delodajalca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - daljše trajanje
Potrebno je upoštevati, da obveznosti delodajalca niso samo v plačilu plač, regresa in prispevkov, ampak tudi v tem, da delodajalec v primeru dalj časa trajajočih likvidnostnih težav pravočasno izvede ustrezne ukrepe, s katerimi zaščiti svoje delavce in njihove pravice.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - sklenjena poravnava - vsebina poravnave - veljavnost poravnave - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pridržek pravice - izpolnitev pogoja - odgovornost za prometno nesrečo - soodgovornost za nezgodo - vrnitev plačanega zneska
Zavarovanka tožeče stranke in toženec sta bila udeležena v prometni nezgodi. Ker je policija v zapisniku ugotovila, da je za nesrečo odgovorna zavarovanka tožeče stranke, je tožeča stranka s tožencem sklenila poravnalno pogodbo. Na njeni podlagi je tožencu izplačala določen znesek, on pa se je zavezal, da bo v primeru, da bi se za ta zavarovalni primer naknadno ugotovila njegova sokrivda, takoj povrnil prejeto odškodnino z obrestmi. V kazenskem postopku, ki je tekel proti zavarovanki tožeče stranke, je izvedenec ugotovil, da za prometno nesrečo ni odgovorna ona, temveč toženec, zato je tožilec odstopil od kazenskega pregona. Tožeča stranka na podlagi sklenjene poravnave od toženca utemeljeno zahteva vrnitev izplačanega zneska, ki ustreza odstotku njegove odgovornosti.
Med pravdnima strankama sklenjena sodna poravnava je pravna podlaga, ki tožeči stranki daje podlago za uveljavljanje tu obravnavanega tožbenega zahtevka. V njej ni nič, kar bi nasprotovalo prisilnim predpisom ali morali. Nasprotno. Nemoralno bi bilo, da bi toženec obdržal prejeti znesek, saj je sodišče prve stopnje v postopku ugotovilo, da je 70 % odgovornosti za prometno nesrečo mogoče pripisati prav njemu.
Podpisana poravnava namreč tožeči stranki ni preprečevala, da vloži tožbo, v kateri zatrjuje, da se je izpolnil v pogodbi zapisan pogoj (primerjaj tretji odstavek 59. člena OZ) in ji je torej toženec dolžan prejeto vrniti.
Določena časovna razlika med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ne pomeni, da tožnik pri stroškovni posledici ni podvržen določbi prvega odstavka 158. člena ZPP. Citirano določbo ZPP je potrebno razumeti tako, da tožniku pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če pa je tožnik po trditvah tožene stranke "zamudil" z umikom tožbe tako, da ta ni neposredno sledil (delni) izpolnitvi tožene stranke, je pri presoji morebitnih stroškov, ki so nastali toženi stranki po delni izpolnitvi, potrebno upoštevati krivdno načelo, določeno v prvem odstavku 156. člena ZPP.
OZ člen 104, 105, 107, 627, 628, 648. ZPP člen 8, 339.
pogodba o naročilu (mandat) - odstop naročnika od pogodbe - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - učinki razveze pogodbe - ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zaradi opustitve svoje temeljne naloge, ki izhaja iz 8.člena ZPP, da mora sodišče ugotavljati dejansko stanje na podlagi dokazne ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, dejansko stanje glede sodelovanja sedaj pravdnih strank do 27. 1. 2014 in glede obsega izvedenih nalog s strani tožene stranke nepopolno ugotovilo.
Izvedenčevo mnenje ne more nadomestiti dogovarjanj strank in izvedenčevi pogledi na vsebino ideje ne morejo prevladati nad idejo, ki jo je izrazila tožeča stranka kot naročnik del.
Pri odstopu od pogodbe po 627. členu OZ in 628. členu OZ ne gre za materialno pravno situacijo razveze po zakonu samem, ampak je nujna še odstopna izjava, da nastopijo učinki razvezane pogodbe, enako je potrebna odstopna izjava po 107.členu OZ, pri razvezi po zakonu samem pa je pogoj določitev dodatnega roka za izpolnitev in če ne pride do izpolnitve v dodatnem roku, nastopijo učinki razveze po zakonu samem (104. člen OZ in 105. člen OZ).