KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - direktni naklep - finančne težave delodajalca - neizpolnjevanje obveznosti s strani delodajalca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - daljše trajanje
Potrebno je upoštevati, da obveznosti delodajalca niso samo v plačilu plač, regresa in prispevkov, ampak tudi v tem, da delodajalec v primeru dalj časa trajajočih likvidnostnih težav pravočasno izvede ustrezne ukrepe, s katerimi zaščiti svoje delavce in njihove pravice.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - sklenjena poravnava - vsebina poravnave - veljavnost poravnave - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pridržek pravice - izpolnitev pogoja - odgovornost za prometno nesrečo - soodgovornost za nezgodo - vrnitev plačanega zneska
Zavarovanka tožeče stranke in toženec sta bila udeležena v prometni nezgodi. Ker je policija v zapisniku ugotovila, da je za nesrečo odgovorna zavarovanka tožeče stranke, je tožeča stranka s tožencem sklenila poravnalno pogodbo. Na njeni podlagi je tožencu izplačala določen znesek, on pa se je zavezal, da bo v primeru, da bi se za ta zavarovalni primer naknadno ugotovila njegova sokrivda, takoj povrnil prejeto odškodnino z obrestmi. V kazenskem postopku, ki je tekel proti zavarovanki tožeče stranke, je izvedenec ugotovil, da za prometno nesrečo ni odgovorna ona, temveč toženec, zato je tožilec odstopil od kazenskega pregona. Tožeča stranka na podlagi sklenjene poravnave od toženca utemeljeno zahteva vrnitev izplačanega zneska, ki ustreza odstotku njegove odgovornosti.
Med pravdnima strankama sklenjena sodna poravnava je pravna podlaga, ki tožeči stranki daje podlago za uveljavljanje tu obravnavanega tožbenega zahtevka. V njej ni nič, kar bi nasprotovalo prisilnim predpisom ali morali. Nasprotno. Nemoralno bi bilo, da bi toženec obdržal prejeti znesek, saj je sodišče prve stopnje v postopku ugotovilo, da je 70 % odgovornosti za prometno nesrečo mogoče pripisati prav njemu.
Podpisana poravnava namreč tožeči stranki ni preprečevala, da vloži tožbo, v kateri zatrjuje, da se je izpolnil v pogodbi zapisan pogoj (primerjaj tretji odstavek 59. člena OZ) in ji je torej toženec dolžan prejeto vrniti.
Bistvo pritožbe je v graji dokazne ocene sodišča prve stopnje, ker meni, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da pri obdolžencu ni podanega subjektivnega zakonskega znaka, to je direktnega naklepa za očitano mu kaznivo dejanje.
igralec - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - reintegracija delavca
Tožena stranka je, namesto da bi obdržala tožnika in zanj zagotovila delo, zaposlila nove igralce, ki sedaj pokrivajo tudi tožnikovo delo, in angažirala gostujoče igralce, zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bo morala tožena stranka prilagoditi program njenega dela tako, da bo vanj že v tej ali pa v novi sezoni vključila še tožnika in mu tako zagotovila delo.
Tožnik je imel s sodelavci dobre odnose, prav tako tožena stranka ni zatrjevala, da bi v njegovo delo izgubila zaupanje. Na strani tožnika torej ni okoliščin, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja (pri čemer je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je tožnik sicer poizkušal najti zaposlitev, vendar je bil pri tem neuspešen, ter da si želi vrnitve k toženi stranki), zato je utemeljeno ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
S tem, ko se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo do vseh navedb tožene stranke, ni storilo niti bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. niti po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako ne kršitve 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic). Če sodišče ne sprejme razlogov, s katerimi stranka utemeljuje svojo presojo, pač pa pravno vprašanje reši drugače, to ne pomeni, da je kršilo strankino pravico do izjave v postopku (oziroma obveznost sodišča, da stranki odgovori na njene relevantne navedbe) po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Če sodišče zaradi drugačnega pravnega izhodišča, kot ga ima stranka, šteje za odločilna druga dejstva kot stranka in zato ne sledi strankinim navedbam, s tem tudi ne stori kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je preizkus sodbe vseeno možen.
invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - nove pravice na podlagi invalidnosti
Za odločitev je bistvena ugotovitev sodnega izvedenca, da je bilo že v času, ko je bil tožnik obravnavan na senatu invalidske komisije prve stopnje, tožnikovo zdravstveno stanje tako, da je narekovalo, ne samo, da se mu priznajo stvarne razbremenitve pri delu, temveč da je potrebna tudi časovna razbremenitev.
Je pa sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je sporna odločba postala pravnomočna z 8. 5. 2014, kar med strankama ni sporno. Novo pravico je tako priznalo z naslednjim dnem po pravnomočnosti, torej z 9. 5. 2014.
Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, ali je tožena stranka, ki je prevozniku oddala blago za prevoz, kot prodajalec tudi pošiljatelj v smislu petega odstavka 110.a člena ZPCP-2 in kot taka solidarno odgovorna za plačilo voznine.
OZ ne razlikuje med osebo, ki je sklenila prevozno pogodbo s prevoznikom, in osebo, ki prevozniku preda blago za prevoz, temveč šteje, da gre za isto osebo.
Ne glede na to, ali kupec prevozno pogodbo sklene sam ali preko posrednika, je ključno, da v nobenem od navedenih primerov prodajalec, ki blago preda prevozniku, ni v nobeni obligacijsko pravni zvezi z razmerjem iz prevozne pogodbe in po vsej verjetnosti tudi ni seznanjen z notranjim razmerjem med kupcem in prevoznikom.
pravica do izjave - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - nenamenska poraba sredstev
Kršitev, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, je tako obsežna, da je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti oziroma jo bo bistveno hitreje, lažje ter z manj stroški (načelo ekonomičnosti) odpravilo sodišče prve stopnje samo. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da pritožbena obravnava ni namenjena izvajanju oziroma ponavljanju celotnega dokaznega postopka v zvezi s pravočasno podanimi trditvami, ki so celo podkrepljene z vrsto dokazov, ki jih sodišče prve stopnje izvede, potem pa se v sodbi (brez razloga oziroma pojasnila za svoje ravnanje) ne opredeli, in to do več sklopov pravno odločilnih dejstev in izvedenih dokazov. Določbe prvega odstavka 354. člena ZPP ne gre razumeti v smislu prelaganja sojenja s prvostopenjskega na višje sodišče, saj je temeljna funkcija višjega sodišča v kontroli nad prvostopenjskim.
ugotovitev obstoja dedne pravice - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj zakonskih pogojev - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - življenjska in ekonomska skupnost
Tožnik in mati tožencev sta živela v zunajzakonski skupnosti do njene smrti, njuno razmerje je izpolnjevalo vse potrebne elemente za obstoj takšne skupnosti, zato ima tožnik dedno pravico po zapustnici.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin - predmet lastninjenja - stanovanje - lastninjenje in privatizacija stanovanj - pravica uporabe - uporaba predpisa - subsidiarna uporaba zlndl - družbena lastnina
Ker je predmet lastninjenja stanovanje, je predpis, na podlagi katerega se je stanovanje olastninilo, Stanovanjski zakon iz leta 1991 in ne ZLNDL, ki je bil sprejet leta 1997, torej kasneje. ZLNDL je splošen predpis, po katerem naj bi se opravilo lastninjenje le v tistih primerih, ko se predmet ni lastninil po drugem (matičnem) predpisu. ZLNDL je bil v razmerju do drugih predpisov zgolj subsidiarno uporaben.
Bistveno za odločitev v tej zadevi je, kdo je imel (ne glede na formalni vpis v zemljiški knjigi) ob uveljavitvi SZ pravico uporabe na spornem stanovanju.
Stanovanja po letu 1991 niso bila več "stvar v družbeni lastnini".
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00018037
KZ-1 člen 196, 196/2. ZPIZ-1 člen 39, 39/4.
kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - pravice iz socialnega varstva - izguba pravice - plačilna nezmožnost
Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost že ogrožena ter tako vanjo poseženo.
Če delodajalec ne obračuna in plača prispevkov delavcev, se to neposredno izraža pri kasnejšem izplačilu starostne pokojnine, saj delavec izgubi pravico, da bi se mu obdobje, ko prispevki niso bili plačani, upoštevalo pri izračunu pokojninske osnove (četrti odstavek 39. člena ZPIZ-1).
Z izpustitvijo dokazne ocene izvedenih dokazov, je prvostopno sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki določa, da mora sodišče popolnoma in določno navesti, katera dejstva šteje za dokazana in nedokazana in iz katerih razlogov, pri čemer mora sodišče obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe in navesti presojo vsakega dokaza posebej.
odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - novela ZPP-E - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kriterij uspeha v postopku - motenjski spor - nedenarni tožbeni zahtevki
V skladu z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP odloči sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Vendar pa novela ZPP-E omogoča izdajo sklepa o višini stroškov tudi po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
Prvo sodišče bi sicer moralo v odločbi, s katero je odločilo o glavni stvari, odločiti tudi o tem, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Četudi je ravnalo v nasprotju z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP, je s tem zagrešilo le relativno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki na zakonitost in pravilnost sodne odločitve ni vplivala. Dejstvo, da je odločalo o stroških v posebnem sklepu, na pravilnost stroškovne odmere, ki ji pritožba določno tudi ne oporeka, ni vplivalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018103
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZIZ člen 297. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja (2002) člen 5, 5/2.
krivdna odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost izvršitelja - rubež stvari - hramba predmetov - zaseg in hramba odvzetih predmetov - zakonska dolžnost - izpolnitev obveznosti - prenos pravic in obveznosti - opravičeni razlogi za hrambo - upravljanje - varovanje - hramba - hramba zarubljenih stvari - nepravilna hramba zaseženega predmeta - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - dolžnost nadzora - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela - tehnično varovanje - opustitev dolžnega ravnanja - dolžnost skrbnega ravnanja - požar - odgovornost za uničenje stvari
Država in izvršitelj sta solidarno odgovorna za tožniku nastalo škodo zaradi neustrezne hrambe (varovanja) zaseženih predmetov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00019202
ZPP člen 7, 285, 286, 286/4, 354, 354/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125.
posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - menica - menična izjava - bianco menica - menično poroštvo - pooblastilo za izpolnitev menice - trditvena podlaga - prekluzija - prepozne trditve - spremenjene trditve stranke - kasnejša sprememba trditev - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - ponovljeni postopek pred sodiščem - novo sojenje
Trditev tožnice iz novega sojenja, da so bile menice s strani toženca izročene že pred podpisom posojilne pogodbe z dne 24. 9. 2013 ter da sta se pravdni stranki sporazumeli, da se že v letu 2011 dane menice upoštevajo kot zavarovanje tudi za posojilno pogodbo z dne 24. 9. 2013, s katerimi je v bistvenem delu spremenila in ne zgolj razširila (oziroma konkretizirala) prvotno trditveno podlago, sodišče pravilno ni upoštevalo z obrazložitvijo, da je imela tožnica možnost, da v navedeni smeri spremeni trditveno podlago na prvem naroku, pa tega kljub temu, da je bil na njem prisoten njen odvetnik, ni storila. Tožnica ob tem, ko je spremenila trditveno podlago, tudi ni pojasnila, da teh novih, drugačnih trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že na prvem naroku (četrti odstavek 286. člena ZPP).
Ker je tožnica (že) v prvem sojenju podala zadostno trditveno podlago v zvezi s spornim meničnim poroštvom toženca (navedla je vsa odločilna dejstva v zvezi s spornim dejanskim stanjem oziroma pravnim razmerjem), tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi jo moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, da pomanjkljivo trditveno podlago (ustrezno) dopolni.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje obrekovanja - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - elementi kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - objektivno žaljive besede - prosta presoja dokazov - in dubio pro reo - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - stroški kazenskega postopka
Zato pritožbeno sodišče soglaša s zaključki sodišča prve stopnje, da je označevanje zasebnega tožilca z besedo „pedofil,“ ki jo v zapisanem SMS sporočilu večkrat ponovi, objektivno žaljivo in izraža negativno vrednostno oceno o zasebnem tožilcu.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - obseg škode - poškodbe zobovja - poškodba mišičja vratne hrbtenice - predhodna poškodba oškodovanca - pravična denarna odškodnina - višine denarne odškodnine
Zakon ne pozna začasne skaženosti in duševne bolečine zaradi začasne skaženosti niso priznane kot posebna oblika pravno priznane škode, lahko pa se jih upošteva kot eno od nevšečnosti v okviru škode zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem.
Določena časovna razlika med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ne pomeni, da tožnik pri stroškovni posledici ni podvržen določbi prvega odstavka 158. člena ZPP. Citirano določbo ZPP je potrebno razumeti tako, da tožniku pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če pa je tožnik po trditvah tožene stranke "zamudil" z umikom tožbe tako, da ta ni neposredno sledil (delni) izpolnitvi tožene stranke, je pri presoji morebitnih stroškov, ki so nastali toženi stranki po delni izpolnitvi, potrebno upoštevati krivdno načelo, določeno v prvem odstavku 156. člena ZPP.
OZ člen 104, 105, 107, 627, 628, 648. ZPP člen 8, 339.
pogodba o naročilu (mandat) - odstop naročnika od pogodbe - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - učinki razveze pogodbe - ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zaradi opustitve svoje temeljne naloge, ki izhaja iz 8.člena ZPP, da mora sodišče ugotavljati dejansko stanje na podlagi dokazne ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, dejansko stanje glede sodelovanja sedaj pravdnih strank do 27. 1. 2014 in glede obsega izvedenih nalog s strani tožene stranke nepopolno ugotovilo.
Izvedenčevo mnenje ne more nadomestiti dogovarjanj strank in izvedenčevi pogledi na vsebino ideje ne morejo prevladati nad idejo, ki jo je izrazila tožeča stranka kot naročnik del.
Pri odstopu od pogodbe po 627. členu OZ in 628. členu OZ ne gre za materialno pravno situacijo razveze po zakonu samem, ampak je nujna še odstopna izjava, da nastopijo učinki razvezane pogodbe, enako je potrebna odstopna izjava po 107.členu OZ, pri razvezi po zakonu samem pa je pogoj določitev dodatnega roka za izpolnitev in če ne pride do izpolnitve v dodatnem roku, nastopijo učinki razveze po zakonu samem (104. člen OZ in 105. člen OZ).
OZ člen 125, 126, 126/1, 127, 127/1, 336, 336/1. ZDen člen 72, 74, 78.
učinki sodne poravnave - pogodba v korist tretjega - dediči denacionaliziranega premoženja - pobotni ugovor - zapadlost terjatve - zastaranje terjatve - zamudne obresti
Ob ugotovitvi, da je bila s sodno poravnavo v korist tožnika ustanovljena pravica, da kot dedič (od toženca) prejme del dogovorjene odmene, je bistveno le še to, da nobena od strank ni trdila, da bi denacionalizacijski zavezanec v korist tožnika ustanovljeno pravico preklical, še preden je tožnik le-to sprejel.
V konkretnem primeru v času podpisa poravnave, to je v letu 2005, dediči po pok. denacionalizacijski upravičenki še niso bili ugotovljeni. Sklep o dedovanju, s katerim je bilo ugotovljeno, kdo je dedič denacionaliziranih nepremičnin, je bil izdan šele 23. 3. 2015, pravnomočen pa je postal 4. 10. 2015. Drži sicer, da se dedovanje po pok. denacionalizacijskem upravičencu uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, premoženje pok. upravičenca (na katerega se navezuje tudi terjatev iz 72. člena ZDen) pa preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (glej 78. člen ZDen), vendar pa to na presojo ugovora zastaranja ne vpliva. Tožnik namreč plačila svojega deleža pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju ni mogel zahtevati, toženec pa mu ga tudi ni bil dolžan plačati. Do takrat namreč ni bilo (dokončno) jasno, kdo je dedič in s tem upravičenec do uporabnine po 72. členu ZDen. Ker obveznost toženca pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju (to je pred 4. 10. 2015) ob povedanem ni zapadla, tudi zastaranje ni moglo začeti teči.