Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 18. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 6 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je umik tožbe pravočasen.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neizplačana plača - prenos podjetja - sprememba delodajalca - odpravnina - delovnopravna koninuiteta
Pravilen je zaključek, da je bila podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri toženi stranki in pri njenih prejšnjih dveh delodajalcih. Tožnica je ves čas od spornega dne dalje in tudi pri toženi stranki opravljala enako delo, v istih prostorih, z istimi sredstvi (le enkrat vmes je prišlo do tega, da so ji zamenjali pisarno in računalnik), ugotovljeno je bilo, da je vseskozi delala po navodilih nadrejenega, kot tudi to, da so bile vse tri družbe, v katerih je delala tožnica, povezane družbe. Ob tem je nadalje pomembno dejstvo, da je tudi direktor tožene stranke potrdil, da je šlo pri prehodu tožnice pri prejšnjih delodajalcih za spremembo delodajalca. Odločilno je, da je bilo delo tožnice v vseh treh družbah (v bistvenem) enako oziroma, da se je poleg tega obseg dela tožnice tudi povečeval (ob siceršnjih enakih zadolžitvah).
Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožnikov tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, tožnik pa je podal umik tožbe dne 6. 7. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njegov zahtevek.
ZDR-1 člen 131, 131/2.. ZDR člen 126, 126/2, 127, 127/1.
plačilo razlike plače - pobotni ugovor - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti
Po določbi drugega odstavka 126. člena ZDR oz. ZDR-1 je plača delavca sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Po določbi prvega odstavka 127. člena ZDR oz. ZDR-1, se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V prvem odstavku 9. člena pogodbe o zaposlitvi je določeno, da osnovna plača tožnika na navedenem delovnem mestu glede na pričakovane delovne rezultate znaša 1.203,00 EUR bruto in da je tožnik upravičen do dodatka k osnovni plači glede na pričakovani delovni rezultat in delovno uspešnost. Iz takšne dikcije pogodbenih določil, ki so skladna z zakonskimi določili, ne izhaja, da osnovna tožnikova plača po pogodbi o zaposlitvi zajema tudi vse dodatke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019792
ZDR-1 člen 6, 7, 179.. ZDR člen 6a, 184.. OZ člen 131, 131/1.
enako obravnavanje - diskriminacija - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do vsakega izmed toženi stranki s strani tožnice očitanih ravnanj in do vseh tožničinih navedb v njeni vlogi, nato pa se je opredelilo tudi do vseh ravnanj skupaj in pravilno presodilo, da tožnica s strani tožene stranke ni bila neenako obravnavana in trpinčena na delovnem mestu.
razvrstitev v plačni razred - javni uslužbenec - upoštevanje napredovanj - uradniško delovno mesto
Imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto je bistvenega pomena, zato je treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge. Člen 19 ZSPJS ne ureja prenosa plačnih razredov iz naslova napredovanj v nazivu, temveč vzpostavlja zgolj temeljno pravilo, da se javni uslužbenec ob imenovanju v naziv razvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan.
Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 5 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Zgolj razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, pa ni oprava procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi zahtevka.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - vročanje sodnih odločb - prepozna pritožba - pogoji za nadomestno vročitev - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - nadomestna vročitev - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - pravica do enakega varstva pravic - vsebinska obravnava vloge - ugovor kot pritožba
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da če se je stranka kljub morebitnim napakam pri formalnostih vročanja dejansko seznanila s sodnim pisanjem, in če v takem primeru sodišče šteje, da je bila vročitev opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela, do kršitve pravice do izjavljanja po 22. členu Ustave RS, ne more priti.
Ni dopustna nadomestna vročitev po osebah, določenih v 140. členu ZPP, če te nastopajo v pravdi kot nasprotnik naslovnika.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ugovor pravne in procesne narave po svoji vsebini predstavlja tudi pritožbo zoper sodbo, kar izhaja iz vsebine te vloge. Ker navedene vloge ni obravnavalo kot pritožbo, je sklep, s katerim je predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe zavrnilo, preuranjen.
ZFPPIPP-UPB8 člen 22. ZZLPPO člen 5, 6, 6/1,7. ZPP-UPB3 člen 227, 227/1, 286.a, 286a/3, 337, 337/1. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (1993) člen 32, 33.
Tožeča stranka je svoj zahtevek temeljila na prvem odstavku 6. člena ZZLPPO. Citirana zakonska določba je jasna glede pogojev, kdaj preide na podlagi samega zakona premoženje pravne osebe, ki se je lastninila, na tožečo stranko. Edini pogoj je, da to premoženje ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993.
krajevna in stvarna pristojnost - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - vsebinsko odločanje - odločanje o zahtevku in izvršilnih stroških v pravdi
Glede na vrednost spornega predmeta obravnavanje zadeve sodi v pristojnost okrožnega sodišča.
Delna razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je sledila ugovoru tožencev, namreč ne pomeni, da je tožbeni zahtevek neutemeljen; sicer pa je bil sklep razveljavljen le v delu, kjer je bila dovoljena izvršba in določen sodni izvršitelj. Ali je tožnica še upravičena do zahtevanega plačila, ali pa je njena terjatev zaradi izpolnitve res že prenehala, kot trdita toženca, bo tako mogoče odločati šele v pravdi pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.
ZIZ člen 71, 71/4, 71/5, 71/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 355/1, 360, 360/1.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - predlog dolžnika za odlog izvršbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - absolutna bistvena kršitev določb postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči - neupoštevanje vloge - seznanitev s pisanjem - opustitev vročitve - pravica do izjave v postopku - novela ZIZ-L - posebne okoliščine - pravni položaj upnikov - prijavljeno stalno prebivališče - izpodbojna zakonska domneva - prazna stanovanjska hiša - vrednost terjatve - vrnitev zadeve v nov postopek
Upnikoma pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila dana možnost seznanitve s predlogom dolžnice za odlog izvršbe in z obrazloženim mnenjem CSD ter možnost izjave do navedenih pisanj, čeprav je odločitev o odlogu izvršbe oprta na določbo petega odstavka 71. člena ZIZ, v skladu s katero je treba upoštevati tudi položaj in posledice, ki zaradi odloga izvršbe lahko nastanejo upniku.
Osnovna predpostavka za odlog izvršbe na podlagi četrtega do šestega odstavka 71. člena ZIZ je okoliščina, da stanovanje ali stanovanjska hiša predstavlja dolžnikov dom, to pa ne more biti stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer dolžnik dejansko ne živi. Gola stavba, v kateri sploh ni mogoče prebivati, ne more predstavljati dolžnikovega doma.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016944
OZ člen 131.
plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - odškodninska odgovornost - obračun odvetniške storitve - dobava električne energije - plačilo dobavljene električne energije - neplačilo računov - predhoden opomin na plačilo - neutemeljeni stroški - premoženjska škoda - nedopustnost ravnanja (protipravnost) - spor majhne vrednosti
Strinjati se je mogoče s pritožbenim stališčem, da predstavlja izdani račun za dolžnika obveznost, ne pa tudi s stališčem, da v odškodninskem sporu že izdani račun dokazuje nastanek oziroma obstoj škode.
Razlaga Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju KPVIZ) (2007) člen 75.. ZDR-1 člen 9, 9/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
pavšalna odškodnina - kolektivna pogodba - nezakonita odpoved - pogodbeno razmerje - dejavnost vzgoje in izobraževanja
V 75. členu KPVIZ je določena pavšalna odškodnina za nezakonite odločitve delodajalca in je to inštitut delovnega prava "sui generis", kot to izhaja iz več odločb Vrhovnega sodišča RS, v katerih je pojasnjeno, da se stranke kolektivne pogodbe lahko glede na določbe Konvencije št. 87 mednarodne organizacije dela (3. člen) in ZDR-1, ki v drugem odstavku 9. člena določa, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon. Torej s kolektivno pogodbo se prosto dogovarjajo in samostojno oblikujejo pravno obliko, vrsto, višino in pogoje odškodnine, katere namen je preprečevati nezakonita ravnanja delodajalca pri prenehanju delovnih razmerjih. Podpis kolektivne pogodbe predstavlja poenotenje volj in hotenj glede odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki jo izplača delodajalec delavcu za svoje nezakonite odločitve. Zato je določitev pavšalne odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki sicer pripada delavcu, poleg reparacijskega in reintegracijskega zahtevka v skladu s kolektivno voljo pogodbenih strank. Take pavšalne odškodnine veljavni predpisi ne prepovedujejo, zato je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da bi moralo sodišče ugotavljati elemente odškodninske odgovornosti v skladu z določbami OZ.
″Tožnikovih″ sodnih taks ni mogoče šteti kot njegovih potrebnih stroškov. Tožnik je plačila sodnih taks oproščen, sodnih taks ni plačal in te ga zaradi oprostitve tudi ne bodo bremenile. Povedano drugače, zaradi oprostitve so sodne takse postale predmet razmerja med sodiščem in nasprotno stranko (tožencem) oziroma postopka po ZST-1. Sodišče prve stopnje je v nasprotju z odločbo Bpp stroške tožnikovega odvetniškega zastopanja (stroške stranke) prisodilo na račun Bpp in ne neposredno tožniku, saj tožniku ni bila priznana brezplačna pravna pomoč v obliki odvetniškega zastopanja, ampak je bil le oproščen plačila pravdnih stroškov na prvi stopnji sojenja.Sodišče prve stopnje bi moralo tožniku priznati stroške izvedenskega mnenja in naložiti tožencu, da le-te plača na račun Bpp.
Intervenientka na strani prve toženke (zavarovalnica) je podala izjavo o vstopu v pravdo, kar je skladno s tretjim odstavkom 199. člena ZPP pogoj za izdajo izpodbijanega sklepa o intervenciji. Zato ne držijo pritožbene navedbe, da je intervenientka sodelovala v tem sporu proti njeni volji.
ZEPDSV člen 7, 18, 19.. ZDR-1 člen 136, 136/2, 16, 161/1, 184.
nadurno delo - voznik tovornjaka - mobilni delavci - pobot izplačila plače - soglasje delavca - evidenca o izrabi delovnega časa
Glede podano trditveno podlago, ko je tožnik navajal število ur, predložil vso dokumentacijo, s katero je razpolagal ter tudi predlagal sodišču, da toženo stranko pozove k predložitvi podatkov o opravljenem delu oziroma o številu kilometrov ter urah, ki jih je opravil, tožena stranka pa zakonsko določene evidence ni vodila, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo trditve tožnika ter se oprlo na evidenco delovnega časa, ki jo je navsezadnje pri obračunu plače upoštevala tudi tožena stranka ter tožbenemu zahtevku glede plačila nadur ugodilo.
V skladu z drugim odstavkom 136. člena ZDR-1 delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na zapis iz pogodbe o zaposlitvi, da tožnik soglaša s takšnim odtegovanjem zneskov. Takega predhodnega in povsem splošnega zapisa, ko sploh še ni podane nobene škode, in na katerega delavec pristane kot šibkejša stranka ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče šteti za pisno soglasje po drugem odstavku 136. člena ZDR-1.
Dolžnik je lahko pričakoval prijavo terjatve zastavnega upnika na razdelitvenem naroku. Moral bi nanj pristopiti, da bi lahko prerekal terjatev in si na ta način zagotovil enako pravico v pritožbi. Ker tega ni storil, mu je pravica do prerekanja iz 201. člena ZIZ ugasnila.
Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izplačila, pač pa tudi, kdaj je bil tožnik seznanjen s tem, na kaj se plačilo nanaša, zlasti če gre - tako kot v obravnavanem primeru - le za delno plačilo (ali celo za več delnih izplačil, do katerih je pri toženi stranki prišlo v istovrstnih množičnih zadevah, med katere spada tudi obravnavana).
Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka bistveno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, tako da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
Stroški pregleda odločb, posvet s stranko in poročilo stranki so nesamostojna opravila, ki so priznana in zajeta v stroških sestave obrazložene vloge in zastopanja na narokih.