stvarna pristojnost sodišča - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrožna sodišča pristojna, da sodijo v primeru, če je podana katera od izjem, navedena v drugem odstavku 32. člena ZPP. V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Ni namreč mogoče šteti, da gre za izjemo po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP, saj tožeča stranka ni niti katera od oseb, navedenih v prvi točki prvega odstavka 481. člena ZPP, niti samostojni podjetnik posameznik po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Ne glede na to, ali uveljavlja tožeča stranka terjatve do tožene stranke kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ali pa kot vinogradnik, v vsakem primeru v tem sporu nastopa kot fizična oseba.
pravočasnost pritožbe - podpis pritožbe - vloga po telefaksu
V priponki je bila skenirana pritožba upnika zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in da bo o zahtevku ter stroških odločeno v pravdnem postopku. Na skenirani pritožbi je štampiljka upnika in podpis zakonitega zastopnika, kar je bistveno. Gre za primerljivo situacijo, kot če bi upnik po faksu poslal podpisano pritožbo v skladu s tretjim odstavkom 105.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Gre za drugačno situacijo kot če stranka vloži pritožbo po elektronski pošti brez podpisa, to je brez skeniranega podpisa v priponki.
posojilo - pristop k dolgu - dogovor o plačilu - izpolnitev tretjemu
Nakazila tretji toženki, pa čeprav je bil njihov namen v poplačilu kredita, ne morejo pomeniti poplačila kredita, saj bi morala biti sredstva povrnjena tožnici, ki je kredit vzela (upnici, fizični osebi), in ne tretji osebi (tretji toženki). V tej smeri sta se tudi sicer zavzemali obe pravdni stranki, pri čemer pa toženci z ničemer niso pojasnili, kako naj bi bila tožnica z nakazili tretji toženki preprosto že kar poplačana, pa čeprav je bila v tistem času tretja toženka v 100% lasti tožnice. Goli namen za zaključek o poplačilu ne zadošča, manjkajo pa tudi navedbe tožencev v smeri zakonskega dejanskega stanu o izpolnitvi tretjemu, pri čemer nenazadnje niti ni jasno, kako naj bi bila tretja toženka tretji, saj so vsi toženci solidarno zavezani za poplačilo tožnice kot fizične osebe iz naslova kredita, ki ga je tožnica vzela kot fizična oseba.
spor o pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti - sedež in prebivališče pravdnih strank - najemnina za poslovne prostore - izključna krajevna pristojnost - lega nepremičnine
Iz podatkov v spisu izhaja, da gre za spor glede plačila najemnine za poslovni prostor v Celju in je torej podana navezna okoliščina lege nepremičnine, to je sodno okrožje Celje.
stroški izvršitelja - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Na poročilu in obračunu plačila za delo in povračilo stroškov izvršitelja z dne 17. 9. 2019, ki ga je upnik priložil vlogi z dne 19. 9. 2019, dohodna štampiljka pooblaščene odvetniške pisarne upnika, da ga je prejela 19. 9. 2019. Se pravi je upnik isti dan poslal sodišču vlogo s priglasitvijo stroškov. Upnik je takoj zahteval povrnitev stroškov, kot to določa osmi odstavek 38. člena ZIZ.
Po oceni pritožbenega sodišča izplačila brez soglasja sodišča lahko v določenih okoliščinah predstavljajo le neznatno kršitev dolžnosti upravitelja, vendar se sodišče prve stopnje pred presojo, da ne gre za hujše kršitve dolžnosti, ni v zadostni meri opredelilo do teh kršitev v luči dejstva, da stečajna masa ne zadošča za plačilo vseh stroškov postopka. Ker je stečajna upraviteljica jasna pri svojem stališču, da to pomeni sorazmerno plačilo le za določeno vrsto občasnih stroškov postopka, je s tem stališčem nujno povezan tudi strožji nadzor načina izplačevanja ostalih stroškov, za katere je zagotovljeno izplačilo v celoti. Razumljivo je tudi pričakovanje upnikov prej navedenih občasnih stroškov, da jim bo sodišče zagotovilo, da stečajna upraviteljica z nobenim izplačilom brez soglasja sodišča ali mimo predračuna stroškov ne ogrozi višine poplačila njihovih terjatev. Že s posamezno kršitvijo pravil pri izplačevanju tistih stroškov, ki jih je upraviteljica plačala 100%, se namreč lahko pri upnikih, ki ne bodo prejeli 100% plačila stroškov, poruši zaupanje v delo stečajne upraviteljice, s tem pa nastane tudi konflikt, za odpravo katerega je predvidena možnost zamenjave upravitelja, če je to nujno za rešitev konflikta in če je po drugi strani glede na predviden potek postopka to še smotrno.
ZPP člen 279č, 279č/3, 282, 282/2, 339, 339/2, 339/2-8.
sodba na podlagi stanja spisa - pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa - prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka za glavno obravnavo - izvajanje dokazov - posledice izostanka z naroka - pripravljalni narok - program vodenja postopka - listinski dokaz - dovolj pojasnjeno dejansko stanje - kršitev pravice do izjave
Upoštevaje opisano dinamiko postopka po presoji pritožbenega sodišča pritožnici ni mogoče slediti v njenih navedbah, da ni bilo jasno, ali se bo na kasnejšem naroku nadaljeval pripravljalni narok ali zgolj prvi narok za glavno obravnavo. Tožeča stranka je dne 21. 1. 2020 sama predlagala, da se preloži prvi narok za glavno obravnavo in v sklepu, ki izhaja iz zapisnika z dne 21. 1. 2020, je prvostopenjsko sodišče temu predlogu nedvoumno sledilo - v njem je namreč zapisalo, da se "zaradi navedenega narok ne opravi in preloži na dne 10. 3. 2020" - vse navedeno pa pojasnilo tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Pritožbena trditev, da citirani zapis ne omogoča zanesljivega sklepanja, da je imelo sodišče prve stopnje 'v mislih' zgolj preložitev prvega naroka in da je štelo, da je pripravljalni narok zaključen, ne vzdrži resne presoje. Tožeči stranki je moralo biti na podlagi opisanih okoliščin jasno, da je bil (prav zaradi njenega predloga) preložen prvi narok za glavno obravnavo (da bosta na istem naroku zaslišana oba zakonita zastopnika pravdnih strank hkrati). Ker torej sodišču prve stopnje v zvezi s tem ni mogoče pripisati nobenih nedoslednosti, pritožnica ne more uspeti z navedbo, ki po smislu meri na očitek, da za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa ni bil izpolnjen formalni pogoj iz drugega odstavka 282. člena ZPP v smislu 'poznejšega naroka'.
ZDR-1 člen 33, 34, 36, 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 251, 251/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponarejanje listin - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker je kot bančni svetovalec pri izvajanju bančnih poslov za komitente ponaredila listine oziroma jih je spremenila, zato da bi se take listine uporabile kot prave in sicer tako, da je od strank predhodno pridobila podpise na praznih listih, ko pa je izvajala bančni posel, pa je, namesto da bi stranka posamezen posel podpisala, na to listino z lepljenjem vstavila predhodno pridobljene podpise strank, ali tiskala dokumente na prazne liste, ki so že vsebovali podpis stranke in tako ponarejene listine vstavila v arhive posameznih poslov.
Pravilna je ugotovitev, da ima tožničino ravnanje vse zakonske znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena KZ-1, saj je tožnica, kljub temu da je vedela, da tega ne sme storiti, ponaredila pravo listino ali pa jo je spremenila in tako listino uporabila kot pravo. Ker se je zavedala protipravnosti svojega ravnanja in je hotela na tak način zaključiti posle s posameznimi komitenti, je ravnala naklepno.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ugotovitve davčnega organa - prispevki za socialno varnost
Zmotno je pritožbeno stališče, da so neizkazane ugotovitve sodišča, da se je dolžnik z neplačevanjem prispevkov izognil davčni izvršbi. Iz 23. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnik ni predložil niti obračunov prispevkov za socialno varnost in da tak obračun skladno z 2. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko opravi davčna izvršba. V obravnavanem primeru pa je bila za izterjavo potrebna aktivnost davčnega organa z izdajo odločbe o odmeri prispevka, ki so šele predstavljale izvršilni naslov. Odločitev prvostopenjskega sodišča o obstoju ovire za odpust obveznosti na podlagi zakonske domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki je dolžnik ni uspel izpodbiti, je zato pravilna in zakonita.
OZ člen 633, 633/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 1. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (2007) člen 1.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - podjemna pogodba (pogodba o delu) - upravna pogodba - pregled in prevzem dela
Ko je pogodba sklenjena med pravno osebo javnega prava in drugimi subjekti (ki so lahko osebe javnega ali zasebnega prava), in katere cilj in vsebina je v izpolnitvi nekega javnega interesa, ki ga zastopa in uresničuje oseba javnega prava, gre za tako imenovano upravno pogodbo.
Pogodba o sofinanciranju niti po vsebini nima značilnosti podjemne pogodbe. Obveznost tožene stranke je bila sofinancirati navedeni projekt z javnimi sredstvi v 15 % deležu in v celoti nadzirati zakonito, namensko in gospodarno porabo vseh dodeljenih sredstev. Razmerje med pravdnima strankama je torej v bistvenem javnopravne narave, v katerem tožena stranka nastopa v svoji oblastveni funkciji (ex iure imperii), kot zastopnica javnega interesa in javne koristi. Zato pogodbenega razmerja, v katerega vstopa tožena stranka z upravičencem, ki so mu bila dodeljena javna sredstva, ni mogoče razlagati kot vzajemne obligacijsko pravne pogodbe, za katero bi veljali predvsem splošni instituti obligacijskega pogodbenega prava. Pravica in dolžnost tožene stranke je torej, da v skladu s strogimi zahtevami in pravili evropske in nacionalne kohezijske politike vseskozi (med izvajanjem projekta in tudi po njegovem zaključku) pregleduje, kontrolira, preverja upravičenost in sledljivost stroškov, nastalih pri izvajanju projekta. Država nastopa kot nosilka sistemske skrbi in odgovornosti za pravilno in zakonito rabo sredstev evropskega (nacionalnega) proračuna in je zato nosilka izvajanja nadzora in ugotavljanja odgovornosti v zvezi z morebitno nepravilno porabo kohezijskih sredstev.
Tožena stranka kot zastopnica javnega interesa sme nepravilnosti odkriti tudi naknadno, potem, ko je predhodno že odobrila določene operacije in izplačala določene stroške.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 435, 435/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - neporavnane obveznosti - ustavna odločba
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je upnica subjekta vpisa Republika Slovenija navedla, da ima subjekt vpisa do nje neporavnane obveznosti, kar pomeni, da izbrisni razlog ne obstaja.
ZGD-1 člen 60, 65, 282, 282/1, 282/2, 285, 285/1, 285/3.. OZ člen 18, 319, 319/1.
plačilo razlike plače - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodna oseba - odpust dolga - prerekana terjatev
Bivša poslovodna delavca prve toženke sta se odpovedala višjim izplačilom, do katerih bi bila na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi lahko upravičena, oziroma je šlo za odpust dolga v smislu določb 319. člena v zvezi z 18. členom OZ.
Ker je z odpustom dolga obveznost prve toženke prenehala, prva toženka do tožeče stranke iz naslova neizplačanih plač v spornih letih nima nobenih obveznosti, kar pomeni, da tožeča stranka ne more uspešno zahtevati izplačila razlik v plačah. Z odpustom dolga preneha pravica in terjatev (v delu, v katerem je bila odpuščena) ugasne. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev obstoja prerekane terjatve iz naslova razlik v plačah zaradi odpusta dolga prvi toženki pravilna.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-18, 18, 18/5, 19, 19/3, 34, 36. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napaka v označbi stranke - odmera sodne takse - napoved pritožbe
Ker je bil plačilni nalog toženi stranki kljub pravopisni napaki v navedbi firme tožene stranke pravilno vročen in je zoper njega vložila pritožbo, je očitno da v zvezi s plačilnim nalogom niso podane kršitve postopka, ki bi vplivale na pravilnost odločbe in na pravilnost vročitve plačilnega naloga. Pravopisna napaka v navedbi firme tožene stranke in navedba starega naslova tožene stranke na nastanek in obstoj taksne obveznosti nista imeli nobenega vpliva.
Tožena stranka v napovedi pritožbe zoper sodbo ni navedla, da bo sodbo s pritožbo le delno izpodbijala in tudi ni navedla v kateri višini naj bi jo izpodbijala. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je takso za pritožbo odmerilo od vrednosti spornega predmeta.
Glede na 18. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 in na prvi odstavek 105.a člena ZPP velja taksna tarifa 1121 ZST-1 tudi za napoved pritožbe. Če se bo izkazalo, da je tožena stranka plačala sodno takso za sodno dejanje, ki ne bo opravljeno, bo imela pravico do vrnitve takse po 36. členu ZST-1.
zahtevek za znižanje preživnine - sprememba višine preživnine - bistveno spremenjene razmere - naknadno spremenjene okoliščine - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - ponovna določitev preživnine
Sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi v izvršilnem naslovu določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR). Dokazno breme o spremembi okoliščin je na tožeči stranki. V predhodni fazi sodišče najprej ugotavlja, ali se je v času od določitve preživnine katera od okoliščin, ki so bile relevantne za odločitev, tako spremenila, da to narekuje novo presojo višine preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
sodna poravnava - sporazum o varstvu in vzgoji otrok - bivša zakonca - višina preživnine za otroka - sprememba višine preživnine - nasprotna tožba - epidemija - COVID-19 - ogroženo lastno preživljanje - zasebni vrtec - menjava vrtca - največja otrokova korist
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da tretja menjava vrtca za deklico, ki je bila v kritičnem času stara dve leti in pol, ne bi bila v njeno korist, trditev da bi bili stroški v vrtcu s koncesijo nižji, pa ni dokazana.
Pritožnik bo zmogel plačevati preživnino 265,00 EUR mesečno, saj mu bo za lastno preživljanje še vedno ostalo 700,00 EUR mesečno, ob tem, da stroškov za najemnino nima, za stroške bivanja pa prispeva 120,00 EUR mesečno.
ZPP člen 185, 185/1, 185/5, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3.
bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Izvedba naroka in zaključek glavne obravnave 1. 6. 2020 predstavlja kršitev določb ZPP, saj tožena stranka pred zaključkom glavne obravnave ni bila seznanjena s spremembo tožbe niti ni imela dovolj časa za pripravo na narok. Toženi stranki sprememba tožbe, ki je na sodišče prispela na dan zadnjega naroka, pred zaključkom glavne obravnave ni bila vročena, da bi se lahko skladno s prvim odstavkom 185. člena ZPP do nje izjasnila ter bi sodišče prve stopnje lahko o njej odločalo. Skladno s petim odstavkom 185. člena ZPP bi tožena stranka morala v primeru, da bi sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe (o čemer sicer ni odločilo, je pa o spremenjenem tožbenem zahtevku odločilo), imeti dovolj časa za pripravo za obravnavanje spremenjene tožbe. Tudi sicer je treba glede na drugi odstavek 280. člena ZPP datum naroka za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam dovolj časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Sodišče prve stopnje je že razpisani narok preklicalo in prestavilo na več kot dva tedna zgodnejši datum, ki je bil hkrati tudi prvi dan po izteku ukrepov, sprejetih zaradi epidemije po ZZUSUDJZ. O prestavitvi datuma obravnave na 1. 6. 2020 je bil pooblaščenec tožene stranke obveščen manj kot 15 dni prej. Glede na navedeno je bila toženi stranki kršena pravica do sodelovanja v postopku iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZKP člen 25, 25/1, 25/1-2, 436, 436/1. ZS člen 40a, 40a/1, 40a/2. ZDT-1 člen 192, 198. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/3. Državnotožilski red (2012) člen 146.
stvarna pristojnost - okrajno sodišče - obtožni predlog - Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije - upravičeni tožilec - zavrženje obtožnega predloga - odstop zadeve
Zgolj avtorstvo obtožnega akta ni izključni kriterij za določitev stvarne pristojnosti sodišča.
tržna vrednost nepremičnine - cenilno poročilo - osebna služnost stanovanja - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - obremenjena nepremičnina - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uradni preizkus pritožbenega sodišča - več cenilnih poročil - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - pravna kvalifikacija - pravica do predlaganja dokazov
Sodišče postavi praviloma enega cenilca, ki ga izbere sodišče (prvi odstavek 244. in prvi odstavek 245. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Le če so v izdelanem mnenju (ali več mnenjih, če je postavljenih več cenilcev) nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem cenilca, je šele dopustno postaviti novega cenilca (tretji odstavek 254. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
nasilje v družini - ukrepi po zpnd - predlog za podaljšanje - šestmesečni prekluzivni rok - namen instituta - trajanje ukrepa - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - povzročitelj nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - nasilna ravnanja - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost
Podobno kot pri presoji o trajanju ukrepa je tudi pri odločanju o njegovem podaljšanju treba ovrednotiti tako okoliščine na strani žrtve kot tudi na strani povzročitelja nasilja. Presoja o tem, ali žrtev še potrebuje varstvo, temelji tako na oceni o verjetnosti ponavljanja nasilnih ravnanj kot tudi na ovrednotenju vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev. Pomembne so torej tako okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, kot tudi ravnanja povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa. Še posebej v primerih, ko je bil s prvim sklepom ukrep izrečen za najdaljši možni čas, je odločitev o potrebnosti podaljšanja osredotočena na presojo, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve. Pri tem ne more biti odločilno, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje, in še manj, ali je bilo storjeno v šestih mesecih pred iztekom obdobja, za katerega so bili ukrepi izrečeni. Taka razlaga bi iz presoje izločila vse druge okoliščine na strani žrtve in povzročitelja nasilja in bi bila zato preveč omejujoča do žrtve. Ker ni nujna niti zaradi varovanja položaja povzročitelja nasilja, ni sprejemljiva.