• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 9
  • >
  • >>
  • 141.
    VSRS Sodba II Ips 136/2016
    5.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - ODZ - STVARNO PRAVO
    VS00005232
    ODZ paragraf 418. ZTLR člen 24, 25, 26, 28, 29. SPZ člen 271. ZLNDL člen 3. ZPP člen 339, 370, 371.
    obstoj lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - priposestvovanje družbene lastnine - gradnja na tujem svetu - dobra vera - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - stavbna pravica - načelo superficies solo cedit - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija očitanih kršitev v reviziji

    Očitki o procesnih kršitvah, ki so sicer dovoljeni, morajo biti - če naj bodo predmet vsebinske presoje - konkretizirani. To pomeni, da mora stranka opredeliti procesno ravnanje nižjih sodišč, ki naj bi bilo po stališču revidenta napačno. Naloga Vrhovnega sodišča je le to, da preveri, ali je trditev o zatrjevanem procesnem dejstvu resnična ter da nato pravno presodi, ali je procesno dejstvo skladno s pravili o pravdnem postopku ali pa jih v resnici krši. Opredelitev spornega procesnega ravnanja pomeni, da revident natančno navede procesni akt sodišča, s katerim naj bi bila bistveno kršena pravila postopka oziroma da določno opredeli procesno gradivo (torej tudi, kje se to gradivo nahaja), ki naj bi bilo s strani sodišča protipravno ignorirano.

    Dejstvo, da so bile sporne nepremičnine družbena lastnina, izključuje pridobitev lastninske pravice na podlagi določb ZTLR, ki urejajo gradnjo na tujem zemljišču (24. - 26. člen). Navedena pravila namreč jezikovno in konceptualno predpostavljajo obstoj tujega zemljišča, kar pomeni, da je nekdo lastnik. Pri družbeni lastnini lastnika zemljišča, o katerem govorijo navedene določbe, ni, in tako tudi ne njegovega takšnega ali drugačnega ravnanja, na katerega te določbe navezujejo stvarnopravne posledice.

  • 142.
    VSRS Sodba II Ips 21/2016
    5.10.2017
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00005495
    OZ člen 184, 190. ZIZ člen 55, 55/1-8.
    povrnitev nepremoženjske škode - ugasla terjatev - smrt oškodovanca po izdaji sodbe sodišča prve stopnje - podedljivost terjatve iz naslova nepremoženjske škode - pravnomočna obsodba - ugovor zoper sklep o izvršbi - neupravičena pridobitev - dopuščena revizija

    Pravno učinkovanje pravnomočne sodbe v odškodninski pravdi in na tej podlagi izdanega dopolnilnega sklepa o dedovanju v breme tožnika je bilo odvisno od obstoja pravnomočnega sklepa o izvršbi kot pravnega temelja za upravičenost poplačila toženke. Ker je ta obstal, ni mogoč zaključek o neupravičeni pridobitvi. Tožnik je plačal na podlagi pravnomočne sodne odločbe in spornega zneska ne more zahtevati nazaj.

  • 143.
    VSRS Sklep Cp 8/2017
    5.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VS00005422
    ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 354. ZMZPP člen 96, 96/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 17, 17/1.
    priznanje tuje sodne odločbe - pravica do sodelovanja v postopku - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkanje razlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - overitev sodne odločbe - pogodba o pravni pomoči med Slovenijo in Bosno in Hercegovino
    Sodišče vsakega dokaznega predloga ni dolžno izvesti, svojo odločitev pa mora obrazložiti. Že zato, da se predlagatelj z razlogi za zavrnitev seznani in jim lahko nasprotuje s pravnimi sredstvi.
  • 144.
    VSRS Sklep X Ips 224/2017
    4.10.2017
    UPRAVNI SPOR
    VS00005408
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUSDDD člen 1č.
    dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - dejansko življenje - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja
    Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanja, ki jih zastavlja revident, ne ustrezajo zahtevi po natančni in konkretni navedbi spornih pravnih vprašanj (torej vprašanja, ki so odločilna v konkretni zadevi).

    Glede na pojasnjene nosilne razloge izpodbijane sodbe (glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku) se izkaže, da revident s prvim vprašanjem (po vsebini) oporeka dejanskemu stanju, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, kar pa ne more biti predmet revizijskega preizkusa (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).

    Ker revident ni uspel izkazati predpisanega pogoja dejanskega življenja v obdobju prvih petih let po zapustitvi Republike Slovenije, vprašanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja dejanskega življenja po četrtem odstavku 1.č člena ZUSDDD v nadaljnjih petih letih, ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.

    Če se je o določenem ustavnopravnem vprašanju v svoji praksi že izreklo Ustavno sodišče, po presoji Vrhovnega sodišča ponovna obravnava vprašanja brez pomembnih novih pravnih argumentov ne more doprinesti k prej navedenim ciljem.
  • 145.
    VSRS Sodba X Ips 148/2015
    4.10.2017
    INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
    VS00005133
    ZPotK-1 člen 29, 29/1, 30, 31.
    nadzor - potrošniški kredit - splošni pogoji za opravljanje storitev - dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje - namenska razlaga
    ZPotK-1 določa pogoje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, tako kadrovske in izobrazbene kot tudi glede samega kraja opravljanja teh storitev, torej tudi glede načina sklepanja pogodb v okviru te dejavnosti. Gre namreč za regulirano dejavnost, ki zahteva, da dajalec kredita pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja pridobi dovoljenje za njeno opravljanje. Pogoji za pridobitev dovoljenja po svoji vsebini pomenijo obveznost dajalca kredita do potrošnika in so namenjeni varstvu potrošnikov, kar je tudi v javnem interesu. Zato po presoji Vrhovnega sodišča glede vprašanja kraja izvrševanja dejavnosti potrošniškega kreditiranja v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti določb OZ, na katere se sklicuje revident (glede časa in kraja sklenitve pogodb - 21. člen).
  • 146.
    VSRS Sklep X Ips 266/2017
    4.10.2017
    INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00005126
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
    dovoljenost revizije - ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - pomembno pravno vprašanje - ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
    Revident pomembnega pravnega vprašanja ni navedel. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje. Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, pa je tudi predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja.

    Revident z navedbami, da se je znašel v nezaključenem upravnem ciklu, ki ima za posledico nenehno izdajanje sklepov o upravni kazni, zelo hudih posledic izpodbijane odločbe ni izkazal.
  • 147.
    VSRS Sklep X Ips 289/2015
    4.10.2017
    UPRAVNI SPOR
    VS00005132
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/3.
    dovoljenost revizije - izredno pravno sredstvo - upravni postopek - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - neizkazane zelo hude posledice
    Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče moralo revizijo zavreči kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
  • 148.
    VSRS Sklep X Ips 269/2017
    4.10.2017
    UPRAVNI SPOR
    VS00005385
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
    ukrep kmetijskega inšpektorja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
    Revident zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi "po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, pri tem pa odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede predmetnega pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev", vendar pa vprašanja ne navede.

    Revident z navedbami (da se je znašel v nezaključenem upravnem ciklu, ki ima za posledico nenehno izdajanje sklepov o upravni kazni) zelo hudih posledic izpodbijane odločbe ni izkazal.
  • 149.
    VSRS Sklep X Ips 314/2015-26
    4.10.2017
    JAVNI RAZPISI - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
    VS00005102
    ZUTD člen 47. URS člen 2, 23, 120, 121, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2.
    ukrep aktivne politike zaposlovanja - javno povabilo - presoja zakonitosti odločitve - javno pooblastilo - predpis - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti - protiustavnost zakonske določbe
    Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) ne vsebuje ne postopkovnih in ne materialnopravnih pravil (pogojev in meril), ki bi bila podlaga za odločanje o izboru delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja. Zato Vrhovno sodišče iz v zahtevi predstavljenih razlogov meni, da je 47. člen ZUTD protiustaven in v nasprotju z 2., 120. in 121. členom Ustave ter v povezavi z njimi tudi s 23. členom Ustave.

    Na podlagi 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču je Vrhovno sodišče revizijski postpek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedenega člena. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
  • 150.
    VSRS Sklep I Up 203/2017
    4.10.2017
    UPRAVNI SPOR
    VS00005366
    ZUS-1 člen 2. ZFPPIPP-UPB8 člen 108. Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (2008) člen 7.
    akt zoper katerega je možen upravni spor - strokovni izpit
    Kadar zgornjo premiso odločanja predstavljajo spoznanja znanosti in stroke na posameznem področju in ne pravni predpisi, ne gre za pravno odločanje, ki bi po svoji vsebini in posledicah pomenilo odločanje v upravnih zadevah. Zato se taka odločitev ne izrazi v obliki upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
  • 151.
    VSRS Sodba I Up 164/2017
    4.10.2017
    TUJCI
    VS00008356
    ZUS-1 člen 73, 73/1, 75, 75/1-3. ZTuj-2 člen 33, 33/3, 37, 37/1, 37/2, 37/4, 55, 55/1. ZUP člen 99, 99/3, 140, 140/1, 140/2.
    podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka - enotno dovoljenje - podaljšanje dovoljenja za prebivanje - postopek začet na zahtevo stranke - dokazno breme - poziv na predložitev dokaza
    Tožnica v določenem, večkrat podaljšanem roku ni predložila zahtevanih dokazil (veljavne potne listine, pogodbe o zaposlitvi, dokazil o zagotovljenih zadostnih sredstvih za preživljanje), na podlagi katerih bi upravni organ lahko ugotovil, ali so tožničine navedbe o izpolnjevanju pogojev za ugoditev njene vloge izkazane.

    Ker prvostopenjsko sodišče dejanskega stanja v konkretnem primeru ni ugotavljalo samo (tožnica ni predlagala oziroma omogočila, da bi sodišče prve stopnje samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, saj niti k tožbi ni predložila ustreznih dokazil), v pritožbi ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

    Rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati, se namreč lahko podaljšata na prošnjo prizadete osebe pred iztekom roka, vendar le v primeru, če so za to podani opravičeni razlogi za podaljšanje, ki jih mora stranka sama tudi izkazati.
  • 152.
    VSRS Sklep X Ips 261/2017
    4.10.2017
    RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00005130
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
    dovoljenost revizije - imenovanje direktorja javnega zavoda - obvestilo o neizbiri - pomembno pravno vprašanje - ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - odstop od sodne prakse VS - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja
    Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni navedla. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje. Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, pa je tudi predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja.

    Revidentka za navedbe, da je v posledici diskriminacije pri imenovanju direktorice (javnega zavoda) ostala brez zaposlitve in kakršnihkoli virov dohodkov) ni predložila nobenih dokazov, zato zelo hudih posledic izpodbijanih aktov ni izkazala.
  • 153.
    VSRS Sklep X Ips 248/2017
    4.10.2017
    RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
    VS00004151
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUreP-1 člen 111.
    razlastitev - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - vrnitev nepremičnine - dovoljenost revizije
    V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o razlastitvi, s katero je odločeno o prenosu lastninske pravice, o izbrisu zaznambe in o roku, v katerem je razlastitvena upravičenka dolžna pričeti z gradnjo. V tej odločbi torej obveznost oziroma pravica revidentke ni izražena v denarni vrednosti.

    Z navedbami "možnost takojšnje vrnitve razlaščenih zemljišč razlastitveni zavezanki" revidentka ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, saj ni konkretno in jasno navedla, katero je tisto pravno vprašanje v zvezi z vrnitvijo razlaščene nepremičnine, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Prav tako ni navedla, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje prekršilo, oziroma ni pojasnila, na kakšen način je sodišče prve stopnje postopalo nezakonito.
  • 154.
    VSRS Sklep I Up 201/2017
    4.10.2017
    UPRAVNI SPOR
    VS00005364
    ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-4.
    akt zoper katerega je možen upravni spor
    Visokošolski zavodi kot svojo temeljno dejavnost izvajajo visokošolsko dejavnost (1. člen ZVis), ki pomeni tudi posredovanje znanja v okviru izvajanja visokošolskih programov, ki sodi v okvir njihove ustavno in zakonsko zagotovljene avtonomije (6. člen ZVis). Navedene visokošolske dejavnosti pa sodišče v upravnem sporu ni pristojno nadzirati, temveč le v tistih primerih, ko gre za izvajanje upravne funkcije v povezavi z njo.

    Akti visokošolskega zavoda, ki niso izdani v okviru upravne funkcije, temveč v okviru znanstveno-izobraževalnega, študijskega procesa, niso upravni akti in niso predmet upravnega spora.
  • 155.
    VSRS Sodba VIII Ips 51/2017
    3.10.2017
    DELOVNO PRAVO
    VS00005151
    ZDR člen 89, 89/1, 89/1-1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
    . Toženka ni zatrjevala niti dokazala ekonomskega, organizacijskega, tehnološkega, strukturnega ali podobnega razloga na strani delodajalca, ki bi utemeljeval redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpoved je utemeljevala z razlogi, ki bi bili lahko relevantni za razrešitev tožnic s položaja pomočnika ravnatelja, vendar razrešitve ni izvedla. Ker domnevna izguba zaupanja med ravnateljico in tožnicama ne dokazuje obstoja poslovnega razloga in tudi sicer nikakor ne predstavlja razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je odpoved nezakonita.
  • 156.
    VSRS Sodba in sklep VIII Ips 57/2016
    3.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00006602
    ZFPPIPP člen 386, 389.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.
    osebni stečaj - pooblastilo stečajnega upravitelja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
    Tožnikov zahtevek v delu, ki se nanaša na izplačilo plač, sodi med razpolaganje s premoženjem stečajnega dolžnika, ki sodi v stečajno maso, zato bi moral revizijo v delu, ki je vložena zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o zavrnitvi zahtevka za izplačilo plač, vložiti odvetnik s posebnim pooblastilom stečajnega upravitelja. Tožnikov odvetnik za vložitev revizije tovrstnega pooblastila ni predložil, pač pa zgolj pooblastilo za zastopanje s strani tožnika. Ker odvetnik nima ustreznega pooblastila, se revizija v zgoraj navedenem delu zavrže.
  • 157.
    VSRS Sodba VIII Ips 111/2017
    3.10.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS00006731
    ZMEPIZ-1 člen 80, 80/5, 83, 83/1, 83/2. ZPIZ-2 člen 13, 13/2.
    ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj
    Prvi odstavek 83. člena ZMEPIZ-1 je izjema od pravila, da se lastnost zavarovanca na zahtevo (posameznika ali delodajalca) ugotavlja največ od 1. januarja 2000 naprej. Drugi odstavek pa je izjema od prvega odstavka. To pomeni, da se na podlagi prvega odstavka, v primeru s pravnomočno sodno odločbo ugotovljenega delovnega razmerja, lastnost zavarovanca lahko ugotavlja tudi za obdobje pred 1. 1. 2000, če oseba ni bila vključena v obvezno zavarovanje. Na podlagi drugega odstavka pa je enaka možnost dana tudi osebam, ki so bile v obvezno zavarovanje sicer vključene, vendar prostovoljno ali pa kot osebe upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja, pod pogojem, da je bila pravnomočna odločba glede plačila prispevkov tudi izvršena.

    Določba 83. člena ZMEPIZ-1 torej ne predstavlja splošne zakonske ureditve primerov sprememb zavarovalne podlage na podlagi pravnomočnih sodnih odločb, izdanih v delovnih sporih, pač pa izjemo glede zakonsko predpisanega obdobja, v katerem je mogoče ugotavljati lastnost zavarovanca za nazaj. Splošno pravno podlago za spremembo zavarovalne podlage v primeru, ko se s pravnomočno sodbo za nazaj ugotovi obstoj delovnega razmerja predstavlja 5. točka 80. člena ZMEPIZ-1, na podlagi katere se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca ugotavlja, kadar je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja.
  • 158.
    VSRS Sodba VIII Ips 116/2017
    3.10.2017
    DELOVNO PRAVO
    VS00005145
    ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 241, 241/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - nedovoljeno sprejemanje daril - objektivni rok za odpoved - neenaka obravnava
    Če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja ter obstajajo okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, potem so podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Od tožene stranke ni mogoče zahtevati, da ob ugotovljenih pogojih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki ne sme podati izredne odpovedi samo zato, ker je nekaterim drugim delavcem ni.
  • 159.
    VSRS Sodba VIII Ips 158/2017
    3.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00005162
    ZDR-1 člen 54, 56. ZPP člen 318, 318/1.
    obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zamudna sodba
    Ni bistveno, da je tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi ob tem, ko je navedla, da se pogodba za določen čas sklepa do dokončanja projekta enkrat poimenovanega G., drugič B., navedla tudi, da se sklepa zaradi začasno povečanega obsega dela. Razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas so 54. členu ZDR-1 taksativno našteti. Med njimi je tako začasno povečan obseg dela kot tudi priprava oziroma izvedba dela, ki je projektno organizirano. Vendar pa okoliščina, da tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi govori tako o projektnem delu kot o začasno povečanem obsegu dela, ne pomeni, da bi bila v konkretnem primeru materialnopravna presoja vprašanja, ali je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, lahko različna, če bi šteli, da je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas začasno povečan obseg dela. Ob tožbeni navedbi, da je šlo za trajno potrebo po delu tožnika, je izpodbijano pogodbo o zaposlitvi treba šteti za nezakonito ne glede na to, ali se kot razlog za njeno sklenitev presoja začasno povečan obseg dela ali projektno organizirano delo. V obeh primerih je potreba po delu delavca le začasna, bodisi dokler traja začasno povečan obseg dela, ali pa dokler traja projektno organizirano delo. Začasnost in trajnost sta nasprotna pojma, ki se medsebojno izključujeta.
  • 160.
    VSRS Sodba VIII Ips 89/2017
    3.10.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS00005461
    ZPIZ člen 254. ZPIZ-1 člen 455.
    samostojna pokojnina - vojaški zavarovanec - sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
    Z uveljavitvijo ZPIZ-1 je ZPIZ/92 prenehal veljati. Izjema so nekatere določbe, katerih uporaba je bila podaljšana do sprejetja ustreznih predpisov. Med njimi sta v 455. členu ZPIZ-1 navedena tudi prvi in drugi odstavek 254. člena ZPIZ/92, ki določata pristojnost toženca za obravnavo zadeve. Njuna uporaba je bila za državljane Slovenije časovno vezana na sklenitev mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo je pričel veljati 1. 11. 2010. Od njegove uveljavitve dalje ne predstavljata več pravne podlage za odločitev v primerih, ko so bili zavarovanci zavarovanih v dveh sistemih socialnih zavarovanj.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 9
  • >
  • >>