ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6, 396/3. OZ člen 631.
obnova pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - trditveno in dokazno breme - dokazni standard - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - kavzalnost - odškodninska odgovornost naročnika - protipravnost - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
Stranka mora okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog za obnovo vložen v zakonitem roku, izkazati z dokaznim standardom verjetnosti.
Kavzalnost oziroma možnost, da bodo nova dejstva in novi dokazi vplivali na ugodnejšo odločbo, obstoji že takrat, ko obstoji zgolj možnost, da nova dejstva in novi dokazi utegnejo pripeljati do drugačne odločitve sodišča.
Ob prvem poskusu rubeža dolžnika ni bilo doma, prav tako ga ni bilo doma ob drugem poskusu rubeža, kar pomeni, da sta bila oba rubeža neizvedena. Ker rubež v treh mesecih od dneva prvega poskusa rubeža ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo na premičnine ustavilo.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - preslepitev
Sodišče prve stopnje je namreč krivdo obdolženca utemeljeno gradilo na vseh okoliščinah, ki jih je navedlo in tudi pravilno presodilo. To pa so nedvomno: že predhodno sodelovanje družb in zato zaupanje oškodovane družbe do obdolženca, ki je račune do takrat plačal, zato so mu v dobri veri, da bo tudi tokrat tako, dobavili naročeni material, dejstvo da je družba obdolženca imela na transakcijskem računu v času izdaje do zapadlosti računa zadostna sredstva za plačilo, obdolženec pa je ta sredstva porabil za poplačilo drugim poslovnim partnerjem, za posojilo in dvig gotovine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00071239
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZPotK člen 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1-1.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - dobra vera - slaba vera banke - novejša sodna praksa
Krediti v tuji valuti sami po sebi niso nepošteni, vendar pa lahko neustrezno opravljena pojasnila glede potencialno neomejenega predmeta obveznosti vzpostavijo znatno neravnotežje (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot). Banka, ki ima profesionalno znanje in izkušnje glede prevzema pogodbenih tveganj, je namreč v razmerju do potrošnika v izrazi informacijski premoči. Enakopravnost med njima je treba vzpostaviti s skrbno opravljeno pojasnilno dolžnostjo banke (dobra vera v postopkovnem pogledu). Tedaj v trenutku sklenitve pogodbe ni informacijskega razkoraka med pogodbenima strankama.
Sodišče pravilno zaključuje, da oseba, ki nima statusa iz ZSVarPre, ne more biti upravičena do varstvenega dodatka. To velja tudi za začasno nezaposljive osebe, med katere je uvrščen pritožnik. Pravilno je stališče sodišča, da začasna nezaposljivost predstavlja status, ki je pri delovno aktivnih osebah primerljiv z začasno nezmožnostjo za delo.
Pravilno je pritožnikovo stališče, da začasne nezaposljivosti, ki lahko po definiciji traja le krajši čas, ni mogoče brez posebne obravnave podaljševati v nedogled. Pomeni, da bi moral Zavod RS za zaposlovanje postopati po 117. členu ZUTD in pridobiti mnenje invalidske komisije o tožnikovi preostali delovni zmožnosti.
Sodna praksa je enotna in ustaljena v stališču, da je potrebnost zaslišanja izvedenca, ki je svoje mnenje dal pisno, potrebno presojati od primera do primera. Do kršitve pravil pravdnega postopka, to je 253. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1), pa ne pride v primeru, ko sodišče kljub strankinem predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ki je podal pisno izvedeniško mnenje, če stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZDSS-1 člen 34.
začasna odredba - nevarnost težko nadomestljive škode
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnik nastanka težko nadomestljive škode ni izkazal. V predlogu je podal le navedbe, da je ostal brez sredstev za preživljanje, ker ni upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, in da je zunajzakonska partnerica brezposelna.
nemožnost uporabe nepremičnine - povrnitev sredstev - prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - reševanje predhodnega vprašanja - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - načelo ekonomičnosti postopka - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - predhodno vprašanje - predmet dedovanja - obstoj dedne pravice - ugotovitev obstoja dedne pravice - naknadno najdena oporoka - nepremičnina - denarna sredstva na bančnem računu - drugačna dejanska in pravna podlaga
Prekinitev postopka je institut, ki v splošnem objektivno nasprotuje načelu ekonomičnosti (11. člen ZPP). Nabor prekinitvenih razlogov, v katerih se lahko sodišča za ta institut odločijo, je zato taksativno določen (206. člen ZPP). Za takšen primer gre tudi tedaj, ko je odločitev o utemeljenosti zahtevka odvisna od odločitve o obstoju neke pravice – če je to (predhodno) vprašanje kot samostojna pravna celota že predmet odločanja v drugem postopku (še zlasti pa, če je pričakovano, da bo ta hitro zaključen), lahko sodišče odloči, da tega vprašanja ne bo reševalo samo, pač pa postopek prekine do pravnomočnega zaključka drugega postopka. S tem ravna smotrno (prepreči morebitne različne rešitve istega vprašanja) in ekonomično (tako v časovnem kot stroškovnem vidiku).
Pritožbeno sodišče zato pritrjuje naziranju prvostopenjskega sodišča, da vprašanje obstoja toženkine dedne pravice predstavlja predhodno vprašanje v tem sporu – vendar le za del zahtevka, ki se na to nepremičnino dejansko nanaša. Pritožnica utemeljeno opozarja, da zahtevek za plačilo sorazmernega dela prisvojenih zapustnikovih denarnih sredstev temelji na drugačni pravni in dejanski podlagi. Ta del zahtevka je od odločitve v drugem postopku povsem neodvisen in omogoča ločeno, neprekinjeno obravnavo. Za prekinitev tega dela postopka ne obstoji zakonska podlaga, predvsem pa takšna prekinitev nasprotuje načelu ekonomičnosti.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - načelo enotnosti skupnega premoženja - prispevek k nastanku skupnega premoženja - nematerialni prispevek zakoncev - posebno premoženje zakonca
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev pri vseh predmetih skupnega premoženja. Vložek posebnega premoženja v pridobitev skupnega premoženja ne more biti razlog za odstop od navedenega načela, ne glede na velikost ali pomembnost posebnega vložka; vpliva lahko na velikost deležev pri skupnem premoženju kot celoti, ne pa na višji delež pri posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je dejstvo, da sta pravdni stranki za nakup nepremičnine v k. o. 001 namenili kupnino od toženčevih nepremičnin v k. o. 002, upoštevalo pri ugotovitvi višjega toženčevega deleža na skupnem premoženju, glede nepremičnin v k. o. 001 pa pravilno zaključilo, da so glede na čas njihove pridobitve in dejstvo, da je bil ostanek kupnine plačan s kreditom, skupno premoženje pravdnih strank.
Splošno načelo enakosti je okrnjeno, kadar za razlikovanje ni mogoče najti stvarno utemeljenega razloga, ki izvira iz narave stvari in ki upravičuje zakonsko razlikovanje. Pri konkretni odločitvi vrsta invalidnosti ni ključna okoliščina, ki bi vplivala na priznanje pravice do družinske pokojnine. Sodišče je pravilno pojasnilo, da pri tožniku ni izpolnjen pogoj, vsebovan v petem odstavku 57. člena ZPIZ-2, ki poleg pogoja nezmožnosti določa še preživljanje tožnika s strani pokojnega, kar ni bilo podano.
ZFPPIPP člen 232, 232/1-2, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 318, 318/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - zakonske domneve insolventnosti - narok za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - domneva o priznanju dejstev - sklepčnost
Dolžnica je vložila ugovor, vendar v njem ni oporekala niti upničini upravičenosti, da predlaga začetek dolžničinega stečaja, niti da je sama insolventna. Upničin predlog je bil sklepčen in mu je bilo treba ugoditi.
sodba na podlagi pripoznave - omejeni pritožbeni razlogi - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo najprej utemeljeno in pravilno razpisalo ter ga nato kljub odsotnosti pravilno vabljenega toženca, katerega izostanek je pravilno štelo za neopravičenega, opravilo, nakar je v skladu s tretjim odstavkom 454. člena ZPP v zvezi s 316. členom ZPP, izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
Razlogi izpodbijane sodbe, katere pravno varstvo se nanaša na plačilo računov, in ne na neveljavnost pogodbe o upravljanju, so skladni s spisovnim gradivom, ki potrjuje razloge sodišča, da je narok bil opravljen v prisotnosti zakonitega zastopnika in pooblaščenke tožeče stranke ter v odsotnosti pravilno vabljenega toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00070697
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 356, 356/1, 356/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - zastaranje obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - občasna denarna terjatev - uporabnina - zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote
Značaj judikatne terjatve, za katere velja desetletni zastaralni rok, imajo samo tiste obveznosti dolžnika po izvršilnem naslovu, ki so zapadle v plačilo ob sklenitvi oziroma zapadlosti sodne poravnave. Tri letni zastaralni rok tako velja tudi za izterjavo bodočih obrokov uporabnin, ki temeljijo na pravnomočnem izvršilnem naslovu. Za njih torej ne velja deset letni zastaralni rok, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje.
Do vprašanja, ali je pri pravilih vračanja ponudnik blaga ali storitev od potrošnika, ki je na podlagi nične pogodbe prejel denar, upravičen zahtevati tudi kakršnokoli nadomestilo za uporabo kapitala (torej t. i. obogatitvene obresti), se je SEU izreklo v odločbi C-520/21 Bank M. Zavzelo je stališče, da kreditna institucija od potrošnika pri restituciji zneskov, plačanih na podlagi nične pogodbe, ne more zahtevati nadomestila, ki bi presegalo vračilo prejetega kapitala. Pojasnilo je, da bi to nasprotovalo odvračalnemu učinku Direktive in da takšnega razlogovanja ni mogoče ovreči s trditvami bank, da bi potrošnik v takšnem primeru prejel "brezplačno" posojilo ali da bi bila s tem ogrožena stabilnost finančnih trgov.
odškodninska odgovornost države - procesna predpostavka - dopustnost tožbe
V sodni praksi uveljavljeno enotno stališče o subsidiarnosti sodnega varstva na podlagi 26. člena URS, ki od oškodovanca terja izkoriščenje vseh razpoložljivih pravnih sredstev, če mu je škoda nastala zaradi napačnih ravnanj oblastnih organov države, nima narave procesne predpostavke za vložitev odškodninske tožbe proti državi.
Pravni interes za odškodninsko tožbo proti državi oškodovancu nedvoumno daje 26. člen URS.
Sodna praksa, ki je določila subsidiarnost odškodninskega zahtevka na podlagi 26. člena URS je zavzela prav tako enotno stališče, da je izčrpanje pravnih sredstev s strani prizadete stranke materialnopravna predpostavka odškodninskega zahtevka proti državi, ker da oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi domnevno napačne odločbe pristojnega organa, pa te odločbe ne izpodbija z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, pretrga vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem organa in nastalo škodo.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sostorilstvo - nasprotja med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o neodločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - krivda pri sostorilstvu - obrazložitev naklepa - odmera kazni - splošna pravila za odmero kazni - storilčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju - povrnitev škode - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - vštevanje časa pridržanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - status oškodovanca - upravičenec za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - odvzem denarja - vrnitev stvari - napotitev oškodovanca na pravdo - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Pritrditi je ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je bilo delovanje obtoženca in B. B. krajevno, časovno in po razdelitvi vlog usklajeno ter usmerjeno v prepovedano posledico, pridobiti si čim več premoženjske koristi od oškodovanke. Navedba sodišča prve stopnje, da je bil prispevek obtoženca odločilen za uspeh kriminalnega podviga, je potrjena z obširnimi in pravilnimi razlogi izpodbijane sodbe o načinu izvršitve očitanega kaznivega dejanja s strani obtoženca, ki je sprva B. B., ki ni imel svojega vozila, skoraj vsakodnevno vozil k oškodovanki po denar, nato pa je po dogovoru z B. B. k oškodovanki po denar hodil sam, ob tem pa ji je tudi lažno zatrjeval, da je B. B. v zaporu in bo izročeni denar uporabljen za njegovo izpustitev. Oškodovanka pa je največje zneske izročila ravno obtožencu, ki si je z B. B. denar razdelil. Tako ni nobenega dvoma, da je obtoženi deloval kot sostorilec in ne zgolj kot pomočnik.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da D. C. in C. C. nimata statusa oškodovanca, saj je bila v zmoto spravljena njuna hči in je slednja tudi izročila ves denar B. B. in obtožencu. Samo dejstvo, da je bil del tega denarja od njenih staršev, še ne pomeni, da sta starša tudi oškodovanca. Po določbi 6. alineje 144. člena ZKP je namreč oškodovanec zgolj tisti, kateremu je kakršnakoli osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena, to pa je bila v konkretnem primeru le E. C. Vendar pa pritožnik nima prav, da zato starša oškodovanke nimata pravice priglasiti premoženjskopravnega zahtevka. Ni nujno, da sta oškodovanec in upravičenec do premoženjskopravnega zahtevka vedno ista oseba (upravičenec je lahko npr. tudi zavarovalnica po subrogaciji), upravičenec za premoženjskopravni zahtevek je po določbi 101. člena ZKP namreč vsak, ki je upravičen tak zahtevek uveljavljati v pravdi, to pa brez dvoma velja tudi za starša oškodovanke.
Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno odločiti zgolj o premoženjskopravnih zahtevkih, ki jih bo lahko obravnavalo kot zahtevek za vrnitev stvari in bo zato lahko, pod pogojem, da bo ugotovilo, da so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji, zaseženi denar obtožencu odvzelo in odločilo, da se v znesku 8.900 EUR vrne E. C., D. C. in C. C., slednjim pa bo lahko priznalo premoženjskopravne zahtevke v razliki med premoženjsko koristjo in vrnjenim zneskom. Ob tem pa bo ob odločanju o višini premoženjskopravnega zahtevka moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi dejstvo, da je bil denar v znesku 18.442,20 EUR zasežen in odvzet tudi B. B.
spor majhne vrednosti - nesporno dejansko stanje - neizvedba naroka
Sodišče prve stopnje je v konkretnem gospodarskem sporu majhne vrednosti pravilno uporabilo prvi odstavek 454. člena ZPP in o zadevi odločilo brez izvedbe naroka. Ugotovilo je, da med pravdnima strankama ni sporno dejansko stanje, da ni drugih ovir za izdajo odločbe in da nobena izmed pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka. Skladno z navedenim ni bilo dolžno izvesti naroka za glavno obravnavo. Predlog za izvedbo dokaza z zaslišanjem (zakonitega zastopnika toženke) ne pomeni zahteve za izvedbo naroka, saj sodišče izvedbo dokaza lahko zavrne. Pravdna stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in tudi ne zadošča njen molk, iz katerega naj bi po toženkino izhajalo, da pravdni stranki nista soglašali z neizvedbo naroka. Sodišče obenem ni dolžno pravdnih strank pozivati, če se strinjajo, da se odloči o zadevi brez izvedbe naroka. Gre namreč za možnost, ki jo predvideva ZPP, pri čemer so običajno skrbne pravdne stranke dolžne poznati pravo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37. ZPP člen 252, 252/1, 252/2.
stroški izvedenca - študij spisa - naloga izvedenca
V sklepu o določitvi izvedenca in določitvi njegove naloge je sodišče prve stopnje določilo, da izvedenec pregleda posredovani spis, pri čemer niti spisovni podatki niti priloge niso bili konkretizirani z natančnejšo opredelitvijo, kaj določno mora izvedenec v spisu pregledati. Zato je pritrditi izvedencu, da je moral pregledati ves predmetni spis skupaj s prilogami.
ZPIZ-2G člen 25. ZPIZ-2 člen 85, 85/1, 85/1-4, 91, 111, 111/4, 111/5, 111/6, 111/7, 121, 121/1, 121/2, 124, 124/3, 178.
nadomestilo za invalidnost - veljavna pravna podlaga - časovna omejitev izplačevanja - postopek uveljavljanja pravic
Tožnik je šele 28. 3. 2022 pri tožencu vložil zahtevo za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. Pred tem omenjene pravice ni uveljavljal. Postopek uveljavljanja pravic se skladno s 178. členom ZPIZ-2 začne na zahtevo zavarovanca. Torej je zavarovanec tisti, ki mora poskrbeti za svoje pravice in jih uveljavljati pravočasno ter na ustrezen oziroma predpisan način.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi tožena stranka morala pri odločanju uporabiti zakon, ki je veljal v času, ko je tožnik začel delati na drugem ustreznem delu. Pri odločanju upravnega organa je praviloma bistvena pravna podlaga, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. V času vložitve zahteve in s tem tudi v času odločanja tožene stranke je že veljala novela ZPIZ-2G in organ jo je bil pri odločanju dolžan uporabiti. V noveli ZPIZ-2G namreč ni določbe, iz katere bi izhajalo, da se 25. člen novele ne uporablja za pravna razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo omenjene novele. Razen tega tudi ne gre za to, da bi tožnik že na podlagi zakona pridobil določeno pravico (pravico do nadomestila za invalidnost), temveč je treba priznanje pravice uveljavljati z vlogo.