ZIZ člen 15, 58, 58/4. ZPP člen 105, 105/1, 105/3, 108, 108/1, 336.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obvezne sestavine ugovora - podpis ugovora - vloge - pravna sredstva - ugovor kot pravno sredstvo - obvezne sestavine vloge - podpis vloge - nepodpisana vloga - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - pravilo o vračanju nepopolne vloge - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nepopoln ugovor zoper sklep o izvršbi - poziv na dopolnitev ugovora - izjema od pravila - restriktivna razlaga izjem - sodna praksa kot pravni vir
Ugovor je sodišče obravnavalo vsebinsko, pritožba pa utemeljeno opozarja, da za to (še) ni imelo pravne podlage, saj je bil ugovor nepopoln (nepodpisan) in kot tak nesposoben za meritorno obravnavo.
Kljub temu, da je ugovor nepodpisan in zato nepopoln, ni mogoče pritrditi upnikovim pritožbenim navedbam, da bi ga moralo sodišče zavreči takoj, brez pozivanja na dopolnitev. Pritožba v tem delu primarno temelji na stališču, da je tudi v ugovornem postopku treba smiselno uporabiti določbo 336. člena ZPP, temu pa ni mogoče slediti. Drži sicer, da je tudi ugovor tako kot pritožba pravno sredstvo, vendar pa se 336. člen ZPP, po katerem se ne uporablja določba 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, izrecno in jasno nanaša samo na pritožbeni postopek. Ker gre za izjemo od splošnega pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, izjeme pa je treba razlagati restriktivno, uporaba 336. člena ZPP v ugovornem postopku glede na njegovo jasno dikcijo ne pride v poštev.
Podlago za poziv k dopolnitvi nepopolnega ugovora predstavlja 108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, popraviti ali dopolniti.
ZPND člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 21, 21/1, 22d. ZPP člen 8. ZNP-1 člen 48, 48/2, 96.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - vpogled v zapisnik
Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da sta bili zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, in sicer, da je nasprotni udeleženec dne 6. 1. 2023, 17. 2. 2023 in 20. 2. 2023 proti volji prve in druge predlagateljice poskušal stopiti v stik z njima, pri čemer jima je povzročil strah, občutek ogroženosti in močno duševno oziroma čustveno stisko v smislu psihičnega nasilja, saj se deklici nasprotnega udeleženca bojita zaradi preteklih nasilnih dejanj.
Sodišče lahko v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZNP-1, ne glede na omejitve, ki jih določa ZPP kot dokazno sredstvo uporabi zapis razgovora z otrokom iz drugega sodnega postopka. Prav tako lahko sodišče v skladu s 96. členu ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom.
Tožnica spornega dostopa po prenosu (so)posesti res ni kontinuirano uporabljala daljši čas, ampak ga je po ugotovitvi sodišča prve stopnje (brez dovoljenja) po primopredaji uporabila le enkrat, a to v okoliščinah konkretnega primera ne pomeni, da je (so)posest opustila. Upoštevati je namreč treba, da je od primopredaje v marcu 2021 do nastalega motenja (prve ovire so bile na pot postavljene že 10. 4. 2021) potekel le kratek čas in da tožnica v tem času niti ni imela potrebe, da do kupljene nepremičnine vsakodnevno dostopa, saj jo je bilo treba predhodno počistiti in obnoviti in so se pogovori z izvajalci šele začeli. Pomembno je, da je bila kot (so)posestnica v položaju, da lahko izvaja dejansko oblast nad delom nepremičnine tožencev. Opustitev nadaljnjih dostopov pa ni bila njena odločitev, ampak posledica postavitve ovir s strani tožencev.
utemeljeni sum - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - podaljšanje pripora med preiskavo
Pri presoji, ali je podan utemeljen sum, sodišče upošteva celoto vseh dokazov in ne zgolj posamezne dokaze ali celo dele posameznih dokazov, pri čemer pa dokazov ne ocenjuje, temveč zgolj ugotavlja, ali je glede na količino in vsebino pridobljenih dokazov verjetnost, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storil.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 44, 44/2. ZPP člen 2, 142, 142/3, 142/4, 143, 339, 339/2, 339/2-14.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vsebina vloge - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - napačno poimenovanje vloge - prekoračitev zahtevka - vročitev s fikcijo - dejansko bivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča dolžnika
Res je dolžnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa je že uveljavljeno stališče, da ni pomemben le naslov vloge, pač pa predvsem, kaj hoče stranka z vlogo doseči, in napačno oziroma nepopolno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati. Iz pravne teorije in sodne prakse ob tem ni razvidno, da bi bilo utemeljeno razlikovanje med napačnim poimenovanjem vlog, ki jih laično vloži sama stranka, in napačnim poimenovanjem vlog, vloženih preko pooblaščenca, zato dejstvo, da je napačno poimenovano vlogo vložil pooblaščeni odvetnik, stranki ne more iti v škodo in mora sodišče vlogo tudi v takem primeru presoditi glede na njeno vsebino.
Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva.
Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in ob tem ne preverja resničnosti njihove vsebine. Navedeno se nanaša tudi na podatek o dolžnikovem bivališču, kar pomeni, da sodišče sklep dolžniku vroča na naslov, ki ga je navedel upnik, ne da bi pred tem preverjalo, ali gre za dolžnikov dejanski naslov ali ne, postopanje po 143. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, za kar se zavzema upnik, pa v poštev pride šele po morebitnem neuspešnem poskusu vročitve na naslov, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - plačilo stroškov upravljanja - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - zemljiškoknjižni lastnik - stečajni postopek - priznana izločitvena pravica
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da okoliščina, da je bila toženi stranki izločitvena pravica v stečajnem postopku priznana, ne spremeni dejstva, da se je na podlagi priznane izločitvene pravice v istem stečajnem postopku že pred tem na Posameznem delu stavbe v zemljiški knjigi kot lastnik vpisal B. B. Tožeča stranka bi tako morala dodatno pojasniti, zakaj oziroma na kakšni podlagi je bil vpis B. B. neveljaven, oziroma kako bi si tožena stranka lahko zagotovila vpis, saj v času priznanja izločitvene pravice stečajni dolžnik ni bil več lastnik, temveč je bil lastnik B. B.
prekluzivni pritožbeni rok - izguba pravice opraviti procesno dejanje - zavrženje pritožbe
V prvem odstavku 87. člena ZKP je določeno, da se roki v tem zakonu ne smejo podaljšati, razen, če zakon to izrecno dovoljuje. 15-dnevni pritožbeni rok je tako prekluzivni rok, kar pomeni, da tega roka ni mogoče podaljševati, saj zakon tega izrecno ne določa. Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka pa procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje.
URS člen 25. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1. Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah FLRJ (1947) člen 5. Uredba o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja FLRJ (1953) člen 7.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - načelo superficies solo cedit - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Iz vsega navedenega izhaja, da so zgoraj navedene parcele prešle v družbeno lastnino takoj po vojni, torej v letu 1947, ter da se je nakup s strani pravnih prednikov predlagatelja vršil v času, ko je družbena lastnina obstajala tako na stavbišču s hišo parcela 168/2, sedaj 1475, kot na parceli 1474, sedaj 1474/1 in 1474/2. Jasno je tudi, da sta pravna prednika predlagateljev A. A. in B. B. pridobila pravico brezplačne in trajne uporabe na zemljišču, na katerem stoji hiša, kar v postopku ni sporno, in pa na dvorišču. Z navedenimi ugotovitvami in izkazano pravno podlago pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da pravica uporabe s strani predlagatelja ni bila pridobljena. Torej je pravna podlaga podana ter nasprotna udeleženka zakonske domneve ni uspela ovreči, kar je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, a je za to navedlo zmotne razloge.
Sedmi člen Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja daje kupcu, ki vpiše lastninsko pravico na hiši, pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji hiša (kar v tem postopku ni sporno) in na njenem dvorišču. Pojem dvorišče predstavlja pravni standard, katerega bo sodišče prve stopnje moralo v ponovljenem postopku napolniti, torej ugotoviti, kaj je v času družbene lastnine, oziroma vsaj od nakupa nepremičnine v letu 1961 s strani pravnih prednikov predlagatelja do pridobitve lastninske pravice na stavbi v letu 1997, skladno z urbanističnimi pravili, ki so veljala v navedenem obdobju, predstavljalo dvorišče hiše. Pri tem je pravna teorija zavzela stališče, da je z vidika pravilne materialnopravne presoje za ugotovitev pripadajočega zemljišča v teh primerih bistvena dejanska urejenost in uporaba zemljišča v času podržavljanja zemljišča, ne pa načrtovanje ob izgradnji stavbe, ter da pojem pripadajočega zemljišča v času podržavljanja zemljišča ni nujno obsegal tistega zemljišča, ki je bilo za redno uporabo stavbe predvideno ob njegovi izgradnji, saj se je takšno zemljišče lahko razširilo, zožilo ali spremenilo obliko.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00071506
ZPP člen 5. ZDR-1 člen 159, 159/2, 162, 162/4. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 31. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1. ZJU člen 16, 16/3.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - neposredna uporaba direktive - delna sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da bi morala toženka ne glede na četrti odstavek 162. člena ZDR-1 tožnici omogočiti koriščenje letnega dopusta iz leta 2015 po njeni vrnitvi na delo 7. 3. 2017, saj takrat še ni potekel 15-mesečni rok za prenos letnega dopusta.
ZPP člen 163, 163/1, 242, 242/2, 249, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/2. ZZVZZ člen 55, 55/2, 55/2-4, 55a. ZPSV člen 8.
nagrada za izvedensko delo - stroškovnik - prispevki
V skladu z drugim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 242. člena ZPP mora izvedenec zahtevati nagrado takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer svojo pravico do nagrade oziroma povrnitve stroškov izgubi. Vendar je sodišče dolžno opozoriti izvedenca na to njegovo pravico.
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2. ZZK-1 člen 89, 96.
izročitev nepremičnin - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pritožba zoper sklep - pritožbeni razlogi - omejeni pritožbeni razlogi - pogoji za vknjižbo - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju - zemljiškoknjižni postopek
Pritožbeni razlogi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu so omejeni. Sodišče v tej fazi postopka ugotavlja zgolj, ali so izpolnjeni pogoji za vknjižbo, torej ali je bila kupnina plačana, zato v pritožbi zoper ta sklep ni več mogoče uveljavljati ugovorov, ki jih ponovno načenja pritožnica.
Odločitev o izbrisu pravic tretjih ni predmet stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka.
ZDR-1 člen 9, 40, 170, 170/2, 170/4. ZDR člen 38, 38/1.
konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - posebna znanja - izobraževanje delavca
Znanja ali sredstva za delo (aplikacije) se lahko štejejo kot posebna oz. specifična, če imajo dodano vrednost, ki je drugi konkurenti nimajo, ker so plod lastnih raziskav in svojstvena le temu podjetju ter tako dajejo podjetju neko specifično konkurenčno prednost. Tožeča stranka ni zatrjevala, kaj so posebne funkcije njenih aplikacij, torej kaj naj bi bila tista posebna znanja, ki so plod njenih lastnih raziskav, ji dajejo konkurenčno prednost, kakšno in v čem konkretno.
Tožeča stranka bi morala za vsako izobraževanje posebej trditi, v čem so bile vsebine takšne, da se štejejo za posebno in specialno poslovno znanje, s katerim drugi konkurenti ne razpolagajo, so plod njenih lastnih raziskav in ji dajejo posebno konkurenčno prednost na trgu. Takšnih, konkretnih trditev, pa ni podala.
Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2008) člen 8, 8/1.
razlika v plači - dodatek k plači - višina dodatka
Tožnik je, upoštevaje prvi odstavek 8. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija in dikcijo 2. člena Pravilnika o večopravilnosti in združevanju dela, upravičen do plačila dodatka za večopravilnost. Dodatna dela in naloge, ki jih je opravljal, namreč ne sodijo v dela in naloge osnovnih delovnih mest, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma na kateri je bil dejansko razporejen, temveč gre za druga dodatna opravila, ki jih je dejansko opravljal ves čas, torej redno.
Izgubljeni dobiček je tisti dobiček, ki bi ga lahko pogodbi zvesta stranka utemeljeno pričakovala glede na normalen tek stvari. Že ta opredelitev kaže na to, da je izračun izgubljenega dobička v določeni meri abstrakten, saj temelji na domnevi pravilne izpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Normalen tek stvari je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih. Povedano drugače, obseg oškodovančevih poslov, ki bi ga lahko utemeljeno (torej z verjetnostjo, ki presega 50 %) pričakovali glede na normalen tek stvari, je enak obsegu oškodovančevega poslovanja v preteklih obdobjih, povečanem (oziroma zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanja) tega poslovanja v preteklih obdobjih
izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - odločitev o stroških postopka
Ker niti s stopnjo verjetnosti ni bila izkazana predpostavka dobre vere tožnika, ta pa sodi med eno izmed materialnopravnih predpostavk priposestvovanja, ki morajo biti podane kumulativno, je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana predpostavka obstoja verjetnosti terjatve iz prvega odstavka 272. člena ZIZ.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Ker prehodov ni bilo toliko, da bi bili policisti konstantno obremenjeni s kontrolo, ampak so bila tudi daljša obdobja brez prehajanja meje, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnica lahko koristila pripadajoči odmor med delovnim časom.
Pravilno pritožba opozarja, da se je predhodni postopek že pravnomočno končal in je sedaj, v primeru podaljšanja bivanja, v skladu s 77. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) potrebno uporabiti določbe o ponovnem sprejemu na varovani oddelek, saj se celoti postopek izpelje na novo.
ZDR-1 člen 126, 137, 137/7. ZPP člen 212. ZIS člen 91, 91/2.
nadomestilo plače za čas dopusta - napitnina - del plače za delovno uspešnost
Ker napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost, jo je bila toženka dolžna upoštevati v osnovi za izračun nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi koriščenja letnega dopusta.
delna zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - zamuda roka za odgovor na tožbo - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nekonkretiziranost predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je skladno s prvim odstavkom 116. člena ZPP treba vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. Če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je podal tretji toženec, povsem pavšalen, saj ni navedel dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za odgovor na tožbo in za vložitev pritožbe, niti dneva, ko je za zamudo izvedel. Prav tako so povsem pavšalne trditve, da je njegovo vsakodnevno delo na terenu ter da je z doma občasno tudi po mesec, dva ali tri, niti ni navedel, zakaj zaradi teh okoliščin pošte na domačem naslovu ni mogel prejemati. Ker zaradi pavšalnosti in nekonkretiziranosti navedb predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo mogoče preizkusiti, tretji toženec opravičenih zamud za odgovor na tožbo in za pritožbo zoper delno zamudno sodbo ni dokazal, zato je bil njegov predlog pravilno zavrnjen.