ZUP člen 9. ZZVZZ-M člen 44a, 44a/1, 44a/2. ZPacP člen 11, 40.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - drugo mnenje
Izostanek pojasnilne dolžnosti glede operativnega zdravljenja kolena ne pomeni izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji. V skladu s 40. členom ZPacP ima vsak pacient pravico zahtevati drugo mnenje na vseh ravneh zdravstvenih dejavnosti. V danem primeru bi to možnost lahko izkoristila prvo tožnikova zakonita zastopnika in s tem preprečila neizčrpanost zdravljenja v Sloveniji ne glede, ali sta bila na tako možnost opozorjena ali ne.
začetek stečajnega postopka - namen stečajnega postopka - pravna oseba - nestrinjanje upnika z odločitvami stečajnega upravitelja
Začetek stečajnega postopka zoper pravno osebo glede na namen stečajnega postopka (224. člen ZFPPIPP) pomeni uveljavitev posebnih pravil glede poplačevanja terjatev upnikov do stečajnega dolžnika. Te določa ZFPPIPP. Ta zakon opredeljuje tudi vlogo, naloge in pooblastila stečajnega upravitelja in pravila stečajnega postopka, v katerem nastopa stečajni upravitelj kot poseben procesni organ sodišča, ki opravlja naložene mu naloge in je podrejen sodniku, katerega navodila pri delu je dolžan upoštevati (101. člen ZFPPIPP). V skladu s pravili stečajnega postopka in v okviru le-tega se zato rešujejo tudi morebitna nestrinjanja upnikov s pravilnostjo postopanja samega stečajnega upravitelja.
ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 27/5, 37, 37/1, 37/2, 37/3, 37/4, 37/5, 37/6, 37/7, 37/8, 37/9, 136. ZPIZ-2G člen 7, 125.
odmera starostne pokojnine - dokup pokojninske dobe - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Priznanje ugodnejšega vrednotenja pred uveljavitvijo ZPIZ-2G je vezano na neprekinjenost obveznega zavarovanja. Dokup ni bil vezan na specifičen datum, temveč je šlo za dokup fiktivnega dne, za katerega ni datumske opredelitve. Dokupljeni dan se v zavarovalno dobo všteva šele od dneva plačila prispevka. Tožnik leta 2022, ko je imel že pravnomočno priznano pravico do starostne pokojnine, ni mogel dokupiti točno določenega dne, kaj šele, da bi z dokupom enega dne vzpostavil obvezno zavarovanje za dan 31. 12. 2014.
razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - preživninsko breme - razporeditev preživninskega bremena
Dejstvo je, da je sodišče ugotovilo, da imata oba udeleženca primerljive dohodke in skupno premoženje večje vrednosti, da sta oba mlada in pridobitno sposobna, da so otroci zaupani v varstvo in vzgojo predlagateljici, da ima nasprotni udeleženec redne in pogoste stike z otroci ter da ima predlagateljica kreditno obveznost, ki je namenjena reševanju stanovanjskega problema. Upoštevajoč, da je breme vzgoje in varstva vseeno bolj na predlagateljici, saj kljub pogostim stikom, le-ti niso polovični, in pa njeno kreditno obveznost, je preživninsko breme določilo v razmerju 55%, ki ga nosi nasprotni udeleženec in 45%, ki jih nosi predlagateljica.
ZDR-1 člen 88, 113, 113/1. ZUTD člen 63, 63/2, 65/2-5.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izredna odpoved - učinkovanje odpovedi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - preuranjena odločitev - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje je zaradi napačnega razlogovanja o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 113. členu ZDR-1 preuranjeno zaključilo, da izredna odpoved s strani tožnice ni relevantna, ker predmeta odpovedi1 ni več, ker je prenehal veljati že na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.
Ker je glede na ugotovljena lastna sredstva in premoženje nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da s plačilom stroškov izvedenca ne bo ogroženo njegovo lastno preživljanje, je pravilno v skladu s 70. členom ZNP-1 odločilo, da krije stroške izvedenca nasprotni udeleženec.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00074676
OZ člen 378, 462, 462/1, 481, 481/1, 484. ZVPot člen 19, 19-2, 37a. ZPP člen 70, 70-6, 155, 155/1, 247, 247/1, 254, 254/3. Pravilnik o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje (2012) člen 3, 3-1.
tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - manjvrednost vozila - odgovornost prodajalca za stvarne napake - odgovornost za stvarne napake na vozilu - odgovornost za skrite napake - poziv na odpravo napak - rok za uveljavljanje stvarnih napak - odgovornost iz naslova garancije - obvezna garancija - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - prostovoljna garancija - pogodbeno dogovorjena garancija - rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - prodajna pogodba - motorno vozilo - dokazno breme - ugotavljanje pristnosti listine - pristnost podpisa - dokazovanje z izvedencem grafologom - dokazna ocena - opredelitev do odločilnih dejstev - standard ustrezne obrazloženosti - sodni izvedenec - izvedenec avtomobilske stroke - strokovno znanje izvedenca - pristranskost izvedenca - imenovanje novega izvedenca - deli motornih vozil - zakonske zamudne obresti
Ali sta pravdni stranki sklenili sporno pogodbo, je mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokazi, ne le z izvedencem grafologom.
V skladu s pogodbeno avtonomijo se lahko kupec in prodajalec dogovorita tudi o garanciji za staro vozilo.
Z garancijo se prevzame odgovornost za pravilno delovanje stvari v garancijskem roku. Predpostavka odgovornosti iz garancije je nepravilno delovanje stvari, oziroma obstoj okvare (za katero se domneva, da izvira iz prodajalčeve sfere, prodajalec pa lahko domnevo ovrže).
Pogoj za imenovanje novega izvedenca je ocena, da je mnenje protislovno, pomanjkljivo ali nepravilno, in se pomanjkljivosti/nepravilnosti ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (prim. tretji odstavek 254. člena ZPP). Nestrinjanje stranke s podanim izvedenskim mnenjem ni razlog za imenovanje drugega izvedenca iste stroke.
Pritožnik izvedencu očita nestrokovnost zgolj glede ugotovitev, ki ne potrjujejo njegovih navedb. Ne nasprotuje pa mnenju kot celoti. Glede ugotovitev, ki potrjujejo njegove navedbe, ne dvomi o strokovnosti izvedenca. Izraženi dvom o izvedenčevi strokovnosti že zaradi takšne parcialnosti (selektivnosti) ne more biti utemeljen.
sklep o poplačilu - priglasitev terjatve - izvršba na nepremičnino - ustavitev izvršbe - zastavni upnik - razdelitveni narok - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino - pravočasnost priglasitve - zavarovane terjatve - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti - dovolitev izvršbe - nezadostna kupnina za poplačilo upnikov - ustavitev izvršbe na nepremičnino
Po določilu drugega odstavka 198. člena v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ se terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico in zemljiškim dolgom, poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku. Drugače pa velja za izvršilne upnike, saj le-tem terjatve v postopku prodaje nepremičnine ni treba priglasiti. Treba je namreč upoštevati, da je za upnike, ki so stranke postopka, sodišče vezano na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem opredeljeno terjatev upnika. Sodišče jo mora v fazi poplačila upoštevati po uradni dolžnosti in ne šele na zahtevo (priglasitev) upnika. Upnik že s predlogom za izvršbo poda zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, iz kupnine na javni dražbi prodanih nepremičnin. Zahteva po vnovičnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva v izvršilnem postopku.
Pritožbeno stališče, da pritožniku kot zastavnemu upniku svoje terjatve niti na razdelitvenem naroku ni bilo treba priglasiti, češ da je terjatev priglasil že s predlogom za izvršbo, ni pravilno. Pritožnik je sicer v zadevi In 1275/2015 res pridobil pravnomočen sklep o izvršbi s prodajo dolžnikovih nepremičnin za celotno terjatev, a je odločilno, da je bilo dovoljenje sodišča za prisilno poplačilo iz navedenih nepremičnin, z izjemo nepremičnine ID znak parcela X 1, tudi že pravnomočno ukinjeno. Pritožnik bi se zato lahko poplačal (le) kot zastavni upnik iz nepremičnin, na katerih je obdržal zastavno pravico na podlagi četrtega odstavka 194. člena ZIZ, vendar pa bi za to moral biti izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 198. člena ZIZ v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ – torej da bi pritožnik terjatev priglasil najkasneje na razdelitvenem naroku.
vračilo neupravičeno pridobljenih finančnih sredstev - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - samostojna podjetniška dejavnost - verzijski zahtevek - pravnomočnost odločbe
Pravnomočnost odločbe veže sodišče pri sojenju v predmetni zadevi. Temelj za prejeto denarno nadomestilo plače je odpadel. Posledično je toženec za sporno obdobje neupravičeno prejel znesek nadomestila za brezposelnost.
Preiskava elektronske naprave vedno posega v zasebnost imetnika preiskovane naprave kot tudi v zasebnost tistih, ki so bili v kakršnemkoli stiku (klic, SMS, MMS, e-mail, druge številne aplikacije) z imetnikom preiskovane elektronske naprave in se temu ni mogoče izogniti, saj je elektronska naprava namenjena tudi komuniciranju z drugimi ljudmi. Ravno zaradi tega so za zaseg in preiskavo elektronske naprave že v ustavi, nato pa še v zakonu določeni strogi pogoji, ki morajo biti za to izpolnjeni. Kot pojasnjeno zgoraj, so bili ti pogoji v konkretnem primeru izpolnjeni. Sankcija izločitve je namreč namenjena nezakonito pridobljenim dokazom, ne pa zakonito pridobljenim dokazom, ki nimajo dokazne vrednosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00071619
OZ člen 153, 153/2. ZPrCP člen 45, 45/1, 104, 104/1.
škodni dogodek - prometna nesreča - nepremoženjska škoda - sporen temelj in višina odškodnine - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - objektivna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - predvidljivost - nevarna stvar - ekskulpacija odgovornosti - alkoholizirani zavarovanec - vožnja pod vplivom alkohola - načelo defenzivne vožnje - prilagoditev hitrosti vožnje - kršitev cestnoprometnih predpisov - nenadno prečkanje ceste - pravična denarna odškodnina - izguba delovne zmožnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - izguba osebnega dohodka
Pri oprostilnih razlogih gre za izjeme, zato se nepričakovanost tožnikovega dejanja presoja po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti, to je, ali je bilo tožnikovo ravnanje nepričakovano za posebej skrbnega voznika. V sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ali celo nerazumna ravnanja oškodovancev.
Zavarovanec je kršil ZprCP že s tem, ko je upravljal motorno vozilo pod vplivom alkohola. Splošno znano je, da voznikova alkoholiziranost negativno vpliva na njegove zaznavne, spoznavne in reakcijske sposobnosti (podaljšuje reakcijski čas) v prometu, ter na zmožnost predvidevanja poteka dogodkov in ocenjevanje tveganja oziroma zmanjšuje sposobnost voznikove presoje nastale nevarne situacije in hitre reakcije.
Zavarovanec ni vozil s prilagojeno hitrostjo in na dano prometno situacijo ni bil pozoren. Takratne prometne okoliščine so od zavarovanca terjale, da bi moral voziti še posebej pozorno in previdno, ne pa zgolj v mejah dovoljene hitrosti.
V primeru ugotavljanja, ali so še podani pogoji za pripor zoper obdolženca, ko je obtožnica že pravnomočna, v skladu z ustaljeno sodno prakso, ki temelji na podlagi stališča Vrhovnega sodišča RS, sodišču ni potrebno pojasnjevati in naštevati dokaze, ki naj bi potrjevali utemeljen sum, temveč zadošča ugotovitev, ali so se po pravnomočnosti obtožnice ugotovila kakšna nova dejstva ali pridobili dokazi, ki so presojo o obstoju utemeljenega suma omajali.
znižano plačilo vrtca - ugotavljanje materialnega položaja družine - dolžnost preživljanja - sprememba sodbe prvostopenjskega sodišča
Ne glede na zakonsko dikcijo, ki opredeljuje, kdo se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, kadar je vlagatelj otrok ali pastorek, temelji določitev kroga oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, na dolžnosti preživljanja. Ta pa je urejena v ZZZDR. Pojem osebe je torej potrebno uporabiti upoštevaje navedene določbe, pa tudi določbo 4. točke 3. člena ZUPJS, kjer je opredeljena oseba. Gre za osebo, katere materialni položaj se upošteva po tem zakonu in je stranka v postopku. Tožničina mati pod navedeno kategorijo ne spada.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo - premoženje družbe - pretrgana vzročna zveza
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da lastništvo odtujenih predmetov (ki so opredeljeni v izreku kazenske obsodilne sodbe) ni zakonski znak kaznivega dejanja tatvine oziroma velike tatvine in je pomembno le, da gre za tujo stvar, ki je vsaka stvar, katere lastnik ni storilec.
ZPIZ-2K člen 1, 2, 2/1. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 27/5, 394. URS člen 14, 14/2.
odmera predčasne pokojnine - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - ustavno skladna razlaga
Tožnik se je ponovno prostovoljno vključil v obvezno zavarovanje s 1. 10. 2016, in sicer za čas treh mesecev, torej do 31. 12. 2016. Ker gre za vključitev v zavarovanje, do katere je prišlo po prekinitvi, v tem primeru glede na določbo prvega odstavka 2. člena ZPIZ-2K, omenjeno obdobje ni mogoče upoštevati kot pokojninsko dobo brez dokupa.
Dogovor o krajšem odpovednem roku s potekom 31. 12. 2021 res ne vsebuje dogovora o denarnem povračilu namesto odpovednega roka, vendar navedeno za razsojo v tej zadevi ni odločilno. Bistveno je zgolj dejstvo, da je A. A. delovno razmerje z elementi iz 4. člena ZDR-1 pri tožeči stranki dejansko prenehalo z dnem 31. 12. 2021 ter se je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi dne 1. 1. 2022 dejansko vzpostavilo pri delodajalcu B. d. d. Z dnem 31. 12. 2021 je tako odpadla podlaga za ex lege vključenost v zavarovanje iz 14. člena ZPIZ-2 pri tožeči stranki. Od 1. 1. 2022 dalje je pravni temelj za obvezno zavarovanje A. A. iz delovnega razmerja in posledično lastnost zavarovanca obstajal pri delodajalcu B. d. d.
pogodba o paketnem potovanju - odstop od pogodbe - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika - COVID-19
Določilo 6. odstavka 57.f člena ZVPot res zagotavlja potrošniku pravico do odstopa od sklenjene pogodbe in do posledičnega povračila vseh plačil brez plačila kakršnekoli odstopnine. Vendar, kot pravilno izpostavlja pritožba, zgolj v primeru obstoja objektivnega zadržka, ki pot preprečuje oz. jo otežuje. V zakonski določbi predvidene neizogibne in izredne okoliščine, ki bistveno vplivajo na izvedbo turističnega paketa ali na prevoz potrošnika v kraj potovanja, in ki jih je prvostopno sodišče ugotovilo (na dejansko stanje je pritožbeno sodišče vezano), upoštevaje jasno zakonsko dikcijo 6. odstavka 57.f člena ZVPot,4 se namreč navezujejo na kraj potovanja ali njegovo neposredno bližino. Takšnega dejstva pa tožničinemu štiriletnemu sinu odrejena karantena ne predstavlja..
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00071504
SPZ člen 28, 213, 213/1, 217, 217/1, 217/2, 219, 219/1. ZPP člen 196, 214, 285. ZZK-1 člen 19.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - opis poteka služnostne poti - opis prostorskih meja stvarne služnosti - izvrševanje stvarne služnosti - dobra vera posestnika - služnostna pravica hoje - pogodbeno dogovorjena služnost - solastnina gospodujoče stvari - navidezna solastnina - aktivna legitimacija solastnika - enotni sosporniki - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost kupca - materialno procesno vodstvo - izročitev ključev vhodnih vrat
Stvarna služnost je lahko le v korist gospodujoče stvari kot celote, ne pa posameznega solastniškega deleža. Solastniki gospodujoče nepremičnine služnost izvršujejo kot to zahtevajo potrebe gospodujoče nepremičnine. Po 219. členu SPZ se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje stvar. Zato tudi 19. člen ZZK-1 določa, da se v primeru, ko je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo.
Izhodiščna predpostavka uresničevanja zapovedi utesnjevanja služnosti je natančna opredelitev te stvarne pravice - tako po vsebini kot po prostorskih mejah njenega izvrševanja. Poleg prostorskih mej izvrševanja služnosti na služeči nepremičnini bi morale namreč biti glede na ugotovitev, da je bila služnost ustanovljena in priposestvovana le v korist določenega dela stavbe, razjasnjene okoliščine, potrebne za natančen opis gospodujoče stvari (določenega dela stavbe), v korist katere jo ima vsakokratni lastnik pravico izvrševati.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 4, 4/1, 5, 6, 7, 7/1.
stroški prihoda priče na sodišče - dovoljene pritožbene novote - sprememba sklepa
Iz v pritožbi predloženih dokazov je razvidno, da priči potni stroški zaradi prihoda na sodišče dejansko niso nastali, saj je za prihod na sodišče uporabila službeno vozilo tožene stranke.