Ob izkazani obtoženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti in tudi begosumnosti, se tudi po sodbi sodišča druge stopnje izkaže pripor kot edini v poštev prihajajoč ukrep za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti in tudi za preprečitev ponovitvene nevarnosti in da drugi milejši ukrepi, tudi hišni pripor, katerega se pritožnik dotakne na povsem načelni ravni, ne pridejo v poštev.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 155, 155/2, 365, 365-2. Odvetniška tarifa (1995) člen 7, 7/1.
stroški postopka - odvetniške storitve - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - vloga po odvetniku - potrebni pravdni stroški - odvetniška tarifa
Ni utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da tožencu zato, ker po odstopu zadeve z okrajnega na okrožno sodišče ni podal odgovora na tožbo ali druge procesne vloge, niso nastali nobeni stroški, saj je toženec odgovor na tožbo podal 1. 4. 2022, sicer skupaj s tožencema (zoper njiju je sedaj v teku postopek P 451/2021 pred Okrajnim sodiščem v Celju), v katerem je vsebinsko ugovarjal tako vloženi tožbi zoper sedanjega toženca kot tudi vloženi tožbi zoper drugo toženko in tretjega toženca. Nima prav pritožba, da tožencu zato, ker je podal odgovor na tožbo po pooblaščencu skupaj z drugo toženko in tretjim tožencem, stroški niso nastali ter da je sodišče prve stopnje preuranjeno odmerilo stroške postopka, saj je zoper sedanjega (prej prvega) toženca postopek končan, tožnica pa je zoper sedanjega toženca ter drugo toženko in tretjega toženca uveljavljala zahtevke po različni dejanski in pravni podlagi, in sicer zoper sedanjega toženca tožbeni zahtevek zaradi ugotovitve skupnega premoženja, zoper drugo toženko in tretjega toženca pa tožbena zahtevka zaradi plačila.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 60, 60/4, 299, 299/2, 299/3. ZPP člen 154.
ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - povračilo stroškov postopka - obveznost predložitve listinskih dokazov
Pravilo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP o povračilu stroškov pravdnega postopka je izjema od splošnega načela povračila stroškov glede na uspeh po 154. členu ZPP. Njegov namen je sankcioniranje upnika, ki je zaradi nepopolne prijave terjatve ali izločitvene pravice (manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov) povzročil, da se upravitelj o njej ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga prerekal. Ker gre za izjemo od splošnega pravila iz 154. člena ZPP, jo je treba tolmačiti ozko. Uporabljiva je le v zgoraj navedenem primeru, ne pa tudi v primeru, če je bila izločitvena pravica prerekana tudi iz drugih razlogov.
Prav za tak primer izključitve izjeme iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP v obravnavanem primeru gre, saj je tožena stranka tožnikovo prijavo izločitvene pravice prerekala tudi zato, ker pri predmetni nepremičnini še ni vpisana kot zemljiškoknjižni lastnik. S tem pa je izpodbijala prijavljeno izločitveno pravico tudi iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj za njen obstoj iz 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP (pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ali na drugi izviren način na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan stečajni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini). Tako se pokaže, da je tožena stranka prijavljeno izločitveno pravico prerekala tudi iz drugih razlogov (v zemljiško knjigo nevpisane njene lastninske pravice na sporni nepremičnini). Iz doslej razloženega zato izhaja, da bi tožena stranka prijavljeno izločitveno pravico prerekala tudi, če bi tožeča stranka predložila listine, za katere ji tožeča stranka očita, da jih ni predložila.
Plačilu storitve zagotavljanja določenega števila delavcev se tožena stranka ne more izogniti s pavšalnim sklicevanjem na nekvalitetno opravljeno delo, saj razmerje med pravdnima strankama nima pravne narave podjemne pogodbe med izvajalcem in naročnikom. Da bi tožeča stranka kršila kakšno drugo pogodbeno dogovorjeno obveznost tožena stranka ni trdila.
ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 285, 339, 339/1, 362, 362/2. ZDR-1 člen 126, 127, 130. OZ člen 274, 311, 312, 318.
razlika v plači - dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja - pogodbeno pravo - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - trditveno breme - preiskovalno načelo - pobotni ugovor - vračilo izplačanih stroškov - stroški službenih poti - nepobotljivost terjatev
Vsebine konkretnih pravil, ki sta jih stranki določili s sklenitvijo pogodbe ali sporazuma, v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti, temveč po pravilih, po katerih ugotavlja pravno pomembna sporna dejstva, v okvir trditvenega bremena strank pa zato spadajo tudi trditve o pogodbenem dogovoru, na katerem temelji konkretna obramba. Toženec v prvem sojenju ugovora zoper tožbeni zahtevek za plačilo razlik v plači ni utemeljeval z določilom, da se je tožnica s podpisom sporazuma odpovedala zapadlim zahtevkom iz naslova prikrajšanja pri plači. Te trditve je brez navedbe opravičljivega razloga za to podal prvič šele v drugem sojenju.
Ključna je presoja, da pogodbeno določilo o vključitvi stroškov prehrane v osnovno plačo nasprotuje kogentnim določbam 126., 127. ter 130. člena ZDR-1 in da so bili v dogovorjeno osnovno plačo nepravilno vračunani tudi stroški za prevoz na delo in od marca 2017 dalje stroški službenih poti.
Terjatve tožnice do toženca predstavljajo bruto zneske plač, ki poleg neto zneskov plač vsebujejo davke in prispevke. Na drugi strani je v pobot uveljavljana terjatev brez davkov in prispevkov. To pomeni, da terjatve strank niso istovrstne in zato tudi ne pobotljive.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - laična pritožba - izredna pravna sredstva - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - neodpravljiva pomanjkljivost - pogoji za zavrženje vloge
Zaradi pomanjkljivost iz četrtega odstavka 86. člena ZPP se vloga ne pošilja v popravo (če stranka, ki ima opravljen pravniški državni izpit ni predložila dokazila), oziroma je pomanjkljivost neodpravljiva (če stranka nima opravljenega pravniškega državnega izpita), ampak se takoj zavrže (367.č člen ZPP), morebitna odobritev brezplačne pravne pomoči za stroške odvetnika (na kar se sklicuje toženec) zato ne bi vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.
ZIZ člen 38, 38/5, 81, 81/1, 92. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 53, 53/1, 54, 55. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-4.
Stroškov izvršitelja v zvezi s prevzemom prostovoljnih plačil od dolžnika v konkretnem primeru ni mogoče šteti kot potrebnih dejanj za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ iz razloga, ker ne gre za plačilo ob opravljanju izvršilnega dejanja, temveč za sprejem prostovoljnega plačila. Upoštevati je, da 81. člen ZIZ v prvem odstavku kot izvršilna dejanja določa le rubež in cenitev stvari, prodajo stvari in poplačilo. Res je v 4. alineji tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom nagrada izvršitelju za takšno dejanje izrecno predvidena, vendar je navedeno določilo kot materialno pravno podlago treba upoštevati le glede ocenitve višine stroškov izvršitelja, če upnik izkaže, da so ti stroški po temelju potrebni stroški za izvršbo v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ.
V skladu s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja v primeru, če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, je dolžnost izvršitelja, da opravi izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti. Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti. Torej izvršitelj mora nadaljevati v konkretnem primeru z izvršilnimi dejanji, torej s prodajo zarubljenih premičnin, dolžnikovo plačevanje posameznih zneskov izvršitelju po izvedenem rubežu, za prevzeme katerih si izvršitelj zaračunava stroške, pa je v primeru, da se z izvršilnimi dejanji v skladu s 92. členom ZIZ ne nadaljuje, mogoče šteti kot prikriti dogovor o odlogu izvršbe, mimo kogentnih zakonskih določb. Za takšen zastoj v izvršbi zato ni pravne podlage ter torej ni podan kriterij potrebnosti stroškov za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 85/2, 88, 88/2, 88/5, 200, 200/3. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 144, 144/1, 155, 155/1. Pravilnik o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih (2007) člen 38, 38/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izvršljivost izreka - pravočasnost tožbe - vročitev odpovedi - vročitev pisnega opozorila - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče podanim razlogom glede vročitve pisnega opozorila (in prvega vabila na zagovor) v celoti pritrjuje kot pritrjuje pravilno presoji, da je, ker pisno opozorilo ni bilo vročeno 14. 6. 2022, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri toženka tožniku očita kršitev z dne 15. 6. 2022, nezakonita že iz razloga, ker ni šlo za (novo) kršitev, storjeno po vročenem pisnem opozorilu.
Tožnik si je pooblaščenca izbral v kraju prebivališča, kar pomeni, da so stroški, povezani z njegovim pristopom na naroke za glavno obravnavo, potrebni stroški in bi jih sodišče prve stopnje tožniku moralo priznati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071120
OZ člen 6. SPZ člen 49, 49/1, 49/2. ZPP člen 337, 337/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - dolžnost plačila - upravljanje večstanovajskih stavb
Tožena stranka se ne more izogniti plačilu stroškov za nepremičnino, če zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, iz njenih trditev podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje in opisanih ravnanj pa istočasno jasno in nedvoumno izhaja, da se je sama štela za lastnico zadevnega poslovnega prostora in si je več let (tudi s sprožitvijo sodnih postopkov) prizadevala zemljiškoknjižno stanje urediti z dejanskim.
ZDR-1 člen 155. ZObr člen 97, 97/4, 97/5, 97f, 97f/2.
dnevni počitek - sklepčnost tožbe - prekoračitev trditvene podlage - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Podobno kot velja v sporih, ki so se nanašali na tedenski počitek, je treba, da bi bil tožnik do vtoževane odškodnine za premoženjsko škodo oziroma plačila za več opravljeno delo upravičen, ugotoviti, ali je v času pripravljenosti in počitka oziroma v urah, ko bi mu bil zagotovljen dnevi počitek, dejansko opravljal določeno (konkretno) nalogo (in koliko časa jo je opravljal).
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Formalna razporeditev tožnika v hitre odzivne sile ni poseg v pravico do tedenskega počitka, saj to pomeni, da bi se moral tožnik, če bi bilo to treba, aktivirati. Tožnik ni znal pojasniti, kdaj so bili dejansko aktivirani za hitro posredovanje, da bi bile te sile aktivirane, pa se med zaslišanjem ni spomnila niti priča. Tako je pravilen zaključek sodišča, da tožnik ni dokazal, da je bil v okviru hitroodzivnih sil aktiviran in s tem opravljal delo.
Sama dosegljivost na telefon na dela prost dan ne pomeni, da je bil tožniku, če ni bil klican in ni opravljal nobenih nalog, iz tega razloga kršen tedenski počitek.
ZDR-1 člen 7, 7/1, 47, 47/1, 94, 94/3, 108, 108/6, 111, 111/1, 111/1-7, 111/1-8, 111/2, 111/3, 164. ZPP člen 7, 214, 214/1, 214/2. OZ člen 131, 131/1. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina namesto odpovednega roka - odškodninska odgovornost delodajalca - nadlegovanje - pisni opomin - razpravno načelo - nepremoženjska škoda - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust
S tem ko je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ni šlo za trpinčenje, ampak nadlegovanje, ni kršilo razpravnega načela (7. člen ZPP). Presoja, ali ravnanja predstavljajo trpinčenje ali nadlegovanje, je pravna in sodišče prve stopnje na navedbe strank ni vezano.
Glede na to, da že sama trajajoča duševna stiska zaradi nadlegovanja (poseg v dostojanstvo delavca oziroma v njegove osebnostne pravice) predstavlja pravno priznano škodo, ne gre za dejstva, za katera bi se zahtevalo strokovno znanje, s katerim sodišče ne bi razpolagalo.
Način prenehanja delovnega razmerja na pravico do denarnega nadomestila ne vpliva. Za nastanek pravice do denarnega nadomestila se ne zahteva izpolnjevanje nobenega drugega pogoja, kot je, da je delovno razmerje prenehalo in da delavec ni izrabil celotnega plačanega letnega dopusta, do katerega je bil na dan prenehanja tega delovnega razmerja upravičen.
DZ člen 151. ZOI-1 člen 8, 8/1, 20. ZPP člen 70, 70/6, 71, 71/2, 74, 74/,1.
pravica do izjave - izostanek stranke z naroka - izvedba naroka - predlog za izločitev sodnika - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - sprememba otrokovega osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - pogoji za spremembo - utemeljen razlog - korist mladoletnega otroka - otrokova želja - razgovor z otrokom
Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo narok in ni zaslišalo nasprotnega udeleženca, ki je bil na narok pravilno vabljen in se naroka ni udeležil.
tožba na plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - pritožba v sporu majhne vrednosti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep višjega sodišča - postopek s pritožbo zoper sklep - ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - preuranjenost odločitve - kršitev pravice do pravnega sredstva - kršitev pravice do obravnavanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je v tej zadevi prvič odločilo s sodbo V P 000/2019 z dne 8. 9. 2021, s katero je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo. Toženka je zoper to sodbo vložila pritožbo, ki ji je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 376/2022 z dne 30. 3. 2022 ugodilo, sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o še nepravnomočno odločenem delu zahtevka, ne da bi pred tem ustrezno upoštevalo, da se je toženka pritožila tudi zoper sklep pritožbenega sodišča. O toženkini njeni pritožbi zoper sklep pritožbenega sodišča I Cp 376/2022 z dne 30. 3. 2022 še ni bilo odločeno. S tem ji je bila onemogočena pravica do uveljavljanja pravnega sredstva oziroma odvzeta možnost obravnavanja pred instančnim sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je sodišče prve stopnje z obvestilom 14. 3. 2023 v sklepu z dne 6. 2. 2023 dodeljeni sodni rok le podaljšalo, vlagatelja vloge ni bilo dolžno še ponovno obrazloženo pozivati k ustrezni dopolnitvi vloge.
ZPP člen 213, 213/2, 286, 286/3, 287, 287/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - utemeljenost odpovednega razloga - zavrnitev dokaznih predlogov
Ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da toženka ni mogla ugotoviti prenehanja potrebe po delu tožnika vse do trenutka, dokler ni z vsemi delavkami, za katere je načrtovala, da bodo prevzele njegovo delo, sklenila pogodb o zaposlitvi za delovno mesto nadzornik poslovanja. Formalne sklenitve pogodb o zaposlitvi (do katerih je sicer po navedbah pritožbe prišlo dan po vročitvi odpovedi) namreč niso relevantne za ugotovitev odpovednega razloga, tj. da v posledici prenosa dela na področju zavarovanj preneha potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu strokovni koordinator specialist pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da delodajalec po ZDR-1 nima obveznosti preverjanja, ali je mogoče ohraniti zaposlitev delavca, dejstvo, da toženka tožniku v posledici reorganizacije ni ponudila zaposlitve oziroma razporeditve na delovno mesto nadzornik poslovanja, ne more pomeniti, da je bil tak poslovni razlog navidezno ustvarjen.
ZObr člen 97e, 97e/2. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. KPJS člen 46. ZDR-1 člen 1, 142, 142/2, 154. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-1. ZJU člen 5, 5/2. ZODPol člen 71.
stalna pripravljenost - uporaba direktive - delovni čas - nacionalna zakonodaja
Le v primeru, če mora delavec v času pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure dejanskega dela vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Navedena določba ni skladna z določbo Direktive v primeru, če gre za pripravljenost na delo na določenem kraju, kjer je delavec na razpolago delodajalcu. Glede na navedeno, torej vprašanje delovnega časa v času pripravljenosti za delo na določenem kraju, ni le vprašanje Direktive, temveč tudi vprašanje naše zakonodaje. Iz določb ZDR-1 ne izhaja, da pripravljenost na določenem kraju ne predstavlja delovnega časa, saj je mogoče določbo drugega odstavka 142. člena razumeti tako, da tudi pripravljenost na določenem kraju, kjer je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti, kar v konkretnem primeru pomeni, da je takoj na voljo za opravljanje nalog, predstavlja efektivni delovni čas. V direktnem nasprotju s to določbo in določbo Direktive pa je določba drugega odstavka 97.e člena ZObr, ki izrecno določa, da se pripravljenost za delo ne všteva v delovni čas, v kolikor se nanaša na pripravljenost na določenem kraju. Pri tem je bistveno, da Direktiva o določenih vidikih organizacije delovnega časa predstavlja zaščito delavcev in je prvenstveno namenjena zagotavljanju zadostnega počitka delavcem in ne obsega določanja plačila za delovni čas. Torej, tudi če je določena organizacija opravljanja nujnih, neodložljivih nalog izvzeta iz Direktive in s tem zaščite delavcev v smislu zagotavljanja zadostnih počitkov, še ne pomeni, da opravljanje takega dela ni vrednoteno v višini 100 % urne postavke delavca.
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1.
stalna pripravljenost za delo - uporaba direktive - delovni čas - vojaška oseba - varovanje državne meje - vojaška operacija - usposabljanje
Toženka ni uspela dokazati izjeme, ki bi naloge v zvezi s stražo ter varovanjem državne meje izključila s področja uporabe Direktive. Niti straža niti varovanje državne meje nista bili dejavnosti, ki bi potekali v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja ali vojaških operacij v pravem pomenu besede, temveč sta predstavljali redno dejavnost Slovenske vojske; nista se izvajali v izrednih okoliščinah niti kot odziv na neposredno grožnjo za nacionalno varnost, temveč sta bili načrtovani v naprej. Šlo je za običajno službo v mirnem času brez posebnosti.
V okoliščinah konkretnega primera ni mogoče uporabiti določb 97.č) in 97.e) člena ZObr ter 46. člena KPJS, saj iz njih v bistvenem izhaja, da se ne glede na konkretne okoliščine, pripravljenost na delo ne všteva v delovni čas. Ker pa celoten kontekst obravnavane zadeve terja, da se ta čas (ne glede na dejansko opravljanje dela) opredeli za delovni čas, kot ga pojmuje pravo EU, se je sodišče prve stopnje pri odločitvi utemeljeno oprlo neposredno na določbe Direktive.