Odškodninska odgovornost je podana, če je škoda povzročena iz malomarnosti, ne glede na stopnjo, saj zakon ne izključuje odgovornosti za škodo, če je slednja povzročena iz lahke malomarnosti (ravnanje, ki je v nasprotju z ravnanjem posebno skrbne stranke).
Sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve izvedenca. Le pavšalno zatrjevanje v pritožbi, da je ocenjena vrednost prenizka, brez konkretnih pripomb na cenitev, ki jo je pritožnik že pred izdajo sklepa prejel, ne omogoča zaključka o tem, da bi bilo treba cenitev preveriti po novem cenilcu, zlasti če to v pritožbi ni predlagano.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Kdaj je ugovor obrazložen, določa zakon: ko dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze. Dokaze kot sredstvo dokazovanja resničnosti trditev o pravno relevantnih dejstvih določa ZPP, med njimi tudi priče. Ker gre za procesno in ne materialno vprašanje, je dolžnik s tem, ko je k svojim ugovornim trditvam predlagal zaslišanje prič, zahtevi iz 2. ost. 53. čl. ZIZ zadostil. Izvršilno sodišče se v to, ali bodo priče vedele izpovedati kaj pravno pomembnega ali ne, ne more spuščati; takšna ocena je vnaprej tudi nemogoča.
ZZZDR člen 79, 79. ZIZ člen 55, 55/1-8, 55, 55/1-8.
preživnina - prispevki - razlog za ugovor v izvršilnem postopku
V postopku za določitev višine preživnine je potrebno upoštevati vse prispevke, ki jih je zavezanec že plača, če se nanašajo na stroške, ki se sicer pokrivajo s preživnino. Tem stroškom v izvršilnem postopku namreč ni mogoče več ugovarjati, saj so nastali pred nastankom izvršilnega naslova.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je navedel t.i. negativno dejstvo, s katerim je svoj ugovor utemeljil, saj po naravi stvari dejstva, da storitve niso bile opravljene dolžnik ne more dokazati.
ZPP člen 164, 164/2, 164, 164/2. ZOR člen 200, 200/1, 200/3, 200, 200/1, 200/3.
negmotna škoda - stroški postopka
Okvir za odločitev o višini pravno priznane nepremoženjske škode je v II. odst. 200. čl. ZOR, za bodočo škodo pa v čl. 203 ZOR. Odškodnini pripadajo tudi stroški postopka, ki pa morajo biti skladni z določilom čl.164/2 ZPP opredeljeno navedeni.
ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe
V objavi dnevnega reda skupščine delniške družbe morajo biti predlogi za sprejem sklepov objavljeni v taki vsebini v kakršni bodo predmet glasovanja. Le na tako objavljen dnevni red skupščine se delničarji lahko pripravijo oziroma odzovejo.
Izvolitev organov skupščine je operativnega pomena in ni v zvezi s korporacijskimi upravičenji delničarjev, zato opustitev imen članov skupščinskega organa in notarja v objavi dnevnega reda sama po sebi nima za posledico ničnost sklepa skupščine. Ni utemeljen tožbeni zahtevek na ničnost sklepa skupščine, ki je zaradi vpisa v sodni register pred odločanjem o tožbenem zahtevku, konvalidiral.
Za poslovnik o delu skupščine se smiselno uporablja določba ZGD, ki se uporablja glede sprememb statuta. Tožeča stranka mora navesti konkretna dejstva, ki pomenijo izpolnitev pravnih standardov po določbi 1. odst. 364. čl. ZGD. Na splošno ni verjetno, da bi pravna poslovnika o delu skupščine, kot akt za operativno delo telesa, lahko vsebovala določbe, ki bi bile dejanski stan v tem členu predvidevali pravil standardov, kot elementov izpodbojnosti.
razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju - pravilna dokazna ocena - pravilno izrečena kazen zapora - izgon tujca iz države - primerna odmera stroškov kazenskega postopka
Razlogi sodbe so jasni in niso med seboj v nasprotju. Dokazna ocena je primerno obrazložena. Kazenske sankcije so pravične. Odločbe o stroških so obrazložene in specificirane.
ZOR člen 749. Tarifo o odvetniških storitvah (1991) člen 8.
mandatna pogodba - odvetniške storitev - kvaliteta opravljenega dela - odvetniška tarifa - trditveno in dokazno breme
Kadar odvetnik ne sklene s stranko posebnega dogovora za plačilo storitev, je upravičen do plačila v skladu z določbami splošnega in posebnega dela odvetniške tarife. Nekonkretiziranega ugovora o nekakovostni storitvi ni mogoče upoštevati.
predlog za izvršbo - nepopolna vloga - taksa za predlog za izvršbo
Določba 4. odst. 40. člena ZIZ zakonsko domnevo o umiku predloga za izvršbo predvideva le v primeru, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana, česar pa v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti. V pritožbi je namreč upnik predložil dokazilo o tem, da je dolgovano takso plačal v postavljenem naknadnem roku (kot to določa 4. odst. 40. člena ZIZ).
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Obstoji vzročna zveza med spregledanjem rdeče luči na semaforju in posledično zavozitvijo v križišče ter v njem z zadetjem v vozilo katero je pripeljalo pravilno ter poškodovanjem (huda telesna poškodba) sopotnice v vozilu.
ZIP člen 69, 91, 91/1, 194, 69, 91, 91/1, 194. ZIZ člen 35, 77, 100, 100/1, 35, 77, 100, 100/1.
predlog za izvršbo - izvršba na denarno terjatev dolžnika kot fizične osebe - krajevna pristojnost sodišča
Sodišče v konkretnem primeru ni bilo dolžno uporabiti določbe 194. člena ZIP (ki je veljal ob izdaji prvostopne odločbe). Navedena določba je namreč uvrščena v štirinajsto poglavje ZIP, torej v poglavje o posebnih določbah o izvršbi na premoženje pravnih oseb za izterjavo denarne terjatve. Upnica pa je v konkretnem primeru predlog za izvršbo vložila zoper dolžnika, ki je fizična oseba.
Po sklenitvi kupoprodajne pogodbe po 117. členu SZ, s katero sta se stranki dogovorili o bistvenih sestavinah pogodbe (predmetu in ceni), ni mogoče zahtevati od prodajalca vrnitve dela kupnine s sklicevanjem na napake v točkovalnem zapisniku, ki ga je sestavil upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve. Kupca varuje 121. člen SZ.
Potrdilo, s katerim avto šola potrjuje kandidatu, da je plačal ure vožnje, na katerem delavec avto šole podpiše kandidata kot vplačnika, predstavlja izdelavo krive listine, saj ima to potrdilo v pravnem prometu dvojen pomen, ko služi za dokaz obema - prejemniku in vplačniku, pri čemer oba s svojim podpisom potrjujeta, da sta izdajatelja tega potrdila.
sprememba oziroma zamenjava tožene stranke - enotno sosporništvo
Pravni naslednik v materialnopravnem razmerju ne postane pravdna stranka. Vstop v pravdo (sprememba oziroma zamenjave stranke, torej pravo procesnopravno nasledstvo) je mogoče le, če v to privolita obe pravdni stranki (na strani tožene stranke, ki jo je potrebno obravnavati kot enotno stranko, prvi in drugi toženec).
Če so delavci elektra pri odpravljanju škode "prezrli", da so ob daljnovodu ostale že posekane smreke, ki jih je posekal obdolženi, to dejstvo obdolženca ne ekskulpira.
V pritožbi navedeno novo dejstvo, ki se nanaša na izločitev dela zapuščine po 32. členu ZD, predstavlja novoto, ki bi lahko vplivala na odločitev sodišča glede obsega zapuščine.