sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik svojih ugovornih navedb o reklamacijah ni podprl s konkretnimi trditvami, katero blago je bilo reklamirano, kdaj, v kakšni količini in vrednosti ter zaradi kakšnih napak, zato je dolžnikov ugovor glede na določbo 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen.
kaznivo dejanje velike tatvine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje povsem nekritično verjelo obema policistoma, da ju je obtoženec sam povabil v svoj bivalni prostor in jima izročil obremenilen dokaz ter s tem nepopolno, če ne zmotno ugotovilo dejansko stanje glede dovoljenosti uporabe tako pridobljenega dokaza, v drugem primeru pa sodbo oprlo na izpoved policista o tem, kaj mu je povedal osumljenec ob prijetju, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter bistveno kršilo določbo kazenskega postopka, zaradi česar je pritožbeno sodišče ugodilo obtoženčevi pritožbi ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo.
oprostitev plačila sodne takse - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Ker tožeča stranka po svoji krivdi do izdaje sklepa o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni navedla dejstev in predlagala dokazov, ki bi jih do takrat lahko navedla oziroma predlagala, takih v pritožbi navedenih dejstev in dokazov pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Glede na višino dohodkov in glede na premoženje tožeče stranke in upoštevaje višino taksne obveznosti s plačilom sodnih taks ne bo ogroženo preživljanje tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je dalo kvečjemu prevelik poudarek olajševalnim okoliščinam, ko je sicer nekaznovanemu dvajsetletnemu obtožencu, ki je v kratkem časovnem razdobju vlomil v dve zlatarni in iz njih vzel različne predmete v skupni vrednosti 770.000,00 SIT, izreklo enotno kazen pet mesecev zapora, saj njegovo priznanje ob materialnih dokazih (DNK analiza, najdena prstna sled) nima posebne teže, glede na številne kazenske postopke, ki so v teku, pa je vprašljiva tudi njegova iskrenost v zvezi z danim opravičilom oškodovankam in pripravljenostjo povrniti škodo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo njegove zagovornice, ki se zavzema za izrek pogojne obsodbe, zavrnilo kot neutemeljeno.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 154, 154/1, 178, 178/1.
motorno vozilo
Za prometno nezgodo je izključno odgovoren tožnik, ker je v križišču prednostne in neprednostne ceste izselil prednost, pred zavarovancem tožene stranke, ki je vozil pravilno po svojem voznem pasu s prilagojeno hitrostjo vožnje.
ZOR člen 45, 45-3, 50, 50-2, 99, 99-2, 45, 45-3, 50, 50-2, 99, 99-2.
predpogodba
Predpogodba mora vsebovati vse bistvene sestavine glavne pogodbe. Pri razlagi vsebine predpogodbe se smiselno uporabljajo določbe 99. člena ZOR. Ker glede predmeta pogodba zadošča, da je ta določljiv, velja to tudi glede predpogodbe, tudi v primeru nepremičnin.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Imetnik motornega vozila, ki ni kriv za nesrečo in s tem povzročeno mu škodo, ki sta jo povzročila dva imetnika motornih vozil, ima položaj "drugega" iz 4. odst. 178. čl. ZOR. Slednja sta nekrivemu imetniku za nastalo škodo odgovorna solidarno.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnica mora ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložiti tako, da navede dejstva s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. V fazi dovolitve izvršbe je presoja (ne) utemeljenosti ugovora s strani sodišča omejena na ugovorne razloge, ki jih določa zakon, zato jih mora dolžnica po vsebini določno opredeliti.
Če stranka izpodbija sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, mora v njej konkretno navesti, v čem je dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali zmotno.
S sklicevanjem na utečeno prakso v delovnem procesu, ki je prepovedana, se ni mogoče razbremeniti soodgovornosti oškodovanca za nastalo škodo, za katero je tožena stranka sicer objektivno odgovorna.
Če je v obrazložitvi sodbe, izdane v pravdi zaradi ugotovitve služnostne pravice hoje in voženj, opisano ugotovljeno potekanje služnostne poti po služečih parcelah, ki niso identične s parcelami, ki so navedene kot služeče v izreku te sodbe, je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ki ima za posledico bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77.
Odločba o dodelitvi stanovanja toženki, ki jo je 5.6.1991 izdala Komanda garnizona Ljubljana kot organ JLA je zakonita in je toženka lahko postala imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju. V nasprotju z ustavnim zakonom RS in zaradi tega nično pa je vsako razpolaganje s stanovanji stanovanjskega sklada s strani JLA po 25.6.1991. Pravica upravljanja s stanovanjskim fondom bivše JLA je prešla na Republiko Slovenijo z uveljavitvijo ustavnega zakona 25.6.1991. Toženka torej spornega stanovanja ne zaseda brez pravnega naslova.