Stališču prvostopenjskega sodišča, da je fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov, ni mogoče oporekati, saj je materialnopravno pravilno. Vendar je potrebno pri njegovi uporabi ločiti vlaganja, brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabljati za določen namen (na primer kot stanovanje) in brez katerih je ta del vreden manj. Oviro za fizično delitev lahko ob izostanku soglasja predstavljajo le prvo navedena, torej vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen del zgradbe.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo dve nasprotujoči si ugotovitvi, zato ni jasno, kaj je sodišče prve stopnje glede posesti tožnice sploh ugotovilo. Že iz tega razloga je bilo treba pritožbi ugoditi, saj opisano nasprotje v razlogih onemogoča pritožbeni preizkus odločitve.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – JAVNI RED IN MIR – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023470
Protokol št. 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4, 4/1. URS člen 31. ZKP člen 10. KZ-1 člen 299, 229/1, 299/3. ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – res iudicata – razmerje med prekrškovnim in kazenskim postopkom – plačilni nalog – zahteva za uvedbo preiskave – objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem – preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi
Ustava RS v 31. členu in ZKP v 10. členu opredeljujeta ustavno prepoved ponovnega sojenja o isti stvari. To jamstvo mora biti v temelju zagotovljeno tudi, kadar je zoper posameznika še pred uvedbo kazenskega postopka že tekel prekrškovni postopek, ki je bil pravnomočno končan, pod pogojem, da narava dejanja in teža predpisane sankcije za prekršek kažeta na to, da je šlo v resnici za kaznivo ravnanje, ki ima naravo „kaznivega dejanja“, iz opisa prekrška pa izhaja, da ta temelji na istem historičnem dogodku, ki je v dejstvih enak oziroma identičen dogodku (idem) v novem postopku (bis).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084714
ZPP člen 1, 7, 212, 458, 458/1. EZ člen 4, 4-18, 4-101, 88. Sistemska obratovalna pravila člen 38, 40, 85.
pogodba o dobavi električne energije – poraba energije – dejansko stanje – spor majhne vrednosti – dobavitelj energije – uporabnik omrežja – plačilo dobavljene električne energije – količina dobavljene in porabljene energije – trditveno in dokazno breme glede višine zahtevka – merjenje električne energije – sodna pristojnost – upravna stvar
Konkretni spor ni spor med tožencem (ki je uporabnik) in sistemskim operaterjem oziroma organizatorjem trga, pač pa spor med tožencem in tožnico kot dobaviteljico. Za te spore pa EZ v 88. členu pristojnosti Agencije ne določa in je sodna pristojnost zato podana.
ZFPPIPP člen 322, 322/1, 322/1-1, 322/1-3, 322/2, 322/4. OZ člen 59.
upravljanje stečajne mase – oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem – postopek oddaje – soglasje sodišča
Oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem sodi med posle upravljanja stečajne mase, za katero pa postopek oddaje ni formaliziran, kot je to pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Zato tudi morebiten „razpis dražbe za zbiranje ponudb za najem“ (kot vabilo k dajanju ponudb za najem premoženja stečajnega dolžnika poimenuje pritožnik) niti za upravitelja niti za sodišče ni zavezujoč. Služi le raziskavi interesa za najem premoženja stečajnega dolžnika in posledično tudi raziskavi finančnih učinkov najema tega premoženja za stečajno maso glede na interes in ponujene cene najema.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084699
ZPP člen 7, 212.
stvarne napake – zavezanec za odpravo napak – jamčevanje za napake – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Ob tem, da je bilo ugotovljeno, da je material za ograjo (in tudi sicer) nabavljal tožničin oče, preko tožene stranke, vendar le v izogib plačilu višjega davka, in ker je povsem prepričljivo pojasnilo tožene stranke, da so zato, v opravičilo tega materiala, v račun zapisali tudi postavko „postavitev ograje“, je upoštevaje predhodno povedano, povsem utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica dela pri postavitvi ograje v soboto, 21. 5. 2012, opravila v lastni režiji, in v tem obsegu s toženo stranko ni sklenila nobene pogodbe, ki bi jo zavezovala h kakršnikoli odpravi napak.
SPZ člen 43, 43/2. ZG člen 47, 47/11. ZPP člen 262, 262/2.
lastninska pravica na nepremičnini – priposestvovanje – imperfektni pravni posel – dobra vera – dobroverni lastniški posestnik – pravni promet s kmetijskimi zemljišči – promet z gozdovi – dokazna ocena – zaslišanje strank – neodziv vabilu na zaslišanje
Sodišče prve stopnje bo moralo ob vnovičnem sojenju presoditi, ali je bil tožnik, ki je kupil gozdno parcelo na podlagi imperfektnega pravnega posla, od podpisa te pogodbe dalje v dobri veri, da bi lahko lastninsko pravico na parceli dobil na podlagi pravil o priposestvovanju.
S tem ko tožnik na sami dražbi ni licitiral skupaj s tožencem, kot je bilo dogovorjeno, je konkludentno odpovedal dogovor (ki je zato prenehal veljati).
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. ZZZDR člen 123, 129a, 132. ZPP člen 408, 408/1, 408/3, 414.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – določitev preživnine – relevantne okoliščine – višina preživnine – načelo oficialnosti – preiskovalno načelo – navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v sporih med starši in otroki
Dejstvo, da mora zakonita zastopnica toženi stranki plačati odškodnino zaradi onemogočanja stikov s tožečo stranko, na višino preživnine ne more imeti vpliva. Nedopustna ravnanja zakonite zastopnice se ne morejo/smejo odraziti v znižanju njene preživninske obveznosti, pa čeprav plačilo odškodnine predstavlja zanjo dodatno finančno obremenitev.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – dobra vera – domneva dobre vere – obstoj pravic – dokazni postopek – zaslišanje priče
Dobra vera je subjektivno prepričanje posameznika, a prav vsako notranje prepričanje (sicer poštenega človeka) še ni dobra vera. To prepričanje mora imeti neko otipljivo podlago, razlago, opravičilo.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 355, 355/2, 355/2-6, 357, 357/1.
stroški stečajnega postopka – soglasje k izplačilu stroškov – nagrada upravitelja – zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem
Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja v smislu sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Če je stečajni upravitelj skladno z navedenim določilom pooblastil odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj je pri tem odgovoren za izbiro pooblaščenca. Stroški, ki nastanejo s takšnim zastopanjem stečajnega dolžnika, predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka v smislu 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
etažna lastnina – pripadajoče zemljišče – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pretekla raba pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da pripadajočega zemljišča k stavbi ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, zato je upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL, pri tem pa si je pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe dalje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0079563
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007-2013 člen 3, 3/1, 3/1-21, 22, 22/2.
izvajanje postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike - znesek odobrene pomoči - ravnanje z odpadki - sofinanciranje projekta - kohezijski sklad - delež sofinanciranja - priznana skupna vrednost investicije - podlaga za izplačilo - dejansko izvedena dela - upravičeni javni izdatki - pogodba o sofinanciranju - pogodbeni pogoji - dokazila o dejanskih izdatkih - računovodske listine - potrjena situacija - potrdilo o prevzemu del
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je za obravnavani spor odločilna presoja Pogodbe o sofinanciranju, ki sta jo sicer glede na odobreno pomoč EK, sklenili pravdni stranki. Le-ta je namreč tista, ki zavezuje toženo stranko k sofinanciranju spornega projekta, in ne Finančni memorandum sklenjen med EK in RS.
Tako Pogodba o sofinanciranju, kot Uredba za izplačilo sredstev odobrene pomoči zahtevata ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da se stroški (katerih sofinanciranje se zahteva) nanašajo na dejansko izvedena dela. V konkretnem primeru bi zato izplačilo preostanka še neizplačanega zneska denarne pomoči brez podlage (ustrezne dokumentacije) oziroma brez soglasja pogodbenih strank preseglo pogodbeno določeni delež sofinanciranja.
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/3. ZSVarPre člen 4, 6.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila taks na podlagi sodne odločbe – prejemnik denarne socialne pomoči – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko stanje – preveritev podatkov – neresnični podatki – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Ob obstoju odločbe, s katero je stranki priznana pravica do denarne socialne pomoči, sodišče predloga stranke za oprostitev, ob sklicevanju na njeno premoženjsko stanje, ne more zavrniti ali mu ugoditi le delno, niti ne more svoje že sprejete odločitve kasneje razveljaviti in sprejeti nove.
sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - razlogi za izpodbijanje sodne poravnave - učinkovanje sodne poravnave - skupno premoženje - sosporništvo - sosporniški intervenient - procesna legitimacija za vložitev tožbe za izpodbijanje sodne poravnave
Če ima sodna poravnava učinke pravnomočne sodbe in če so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva, procesno legitimacijo za izredna pravna sredstva pa imajo stranke, potem tožnica, ki ni bila stranka postopka in zato stranka sodne poravnave, ne more zahtevati njene razveljavitve. Tožnica sicer svojo legitimacijo za vložitev tožbe gradi na trditvi, da ima položaj sosporniškega intervenienta. Po določbi drugega odstavka 202. člena ZPP intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient. Vendar pa to ne more veljati za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave. Tožnica bi lahko vložila takšno tožbo, če bi sodelovala pri njeni sklenitvi (in podpisu zapisnika). Če tožnica poravnave ni sklenila, zanjo tudi ne more učinkovati. Svoje pravice bo tožnica lahko zavarovala z ustrezno tožbo, ne pa z obravnavano tožbo kot izrednim pravnim sredstvom.
zahteva družbenika do informacije in vpogleda - dostop do dokumentov - dajanje pisnih pojasnil
Ni razumno pričakovati, da bi predlagatelj zahteval od nasprotnega udeleženca, da mu omogoči vpogled v dokumentacijo in mu poda pisna pojasnila v zvezi s podatki s katerimi že razpolaga.
Družbenikova pravica do informacij o zadevah družbe se ne izčrpa le z možnostjo vpogleda v knjige in spise družbe, pač pa družbenik lahko zahteva tudi informacijo v zvezi s poslovodjevim vrednotenjem posameznih zadev družbe in zato tudi pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami.
Niti družbenik niti poslovodja nista zavezana upoštevati kakšne posebne oblike za svojo zahtevo ali odločitev. Za učinkovito in izvršljivo izpolnitev obveznosti, upoštevajoč tudi odnose med družbenikoma, pa je primerno in smotrno, da poslovodja nasprotnega udeleženca predlagatelju poseduje informacije o zadevah družbe v pisni obliki.
ZD člen 142. ZIZ člen 24, 24/1, 40, 40/5. ZPP člen 108.
prehod obveznosti - prehod na dediča - dokazovanje v izvršilnem postopku - trditveno in dokazno breme upnika - razmejitev med vsebinsko in formalno pomanjkljivostjo vloge
Upnik v nasprotju z zahtevo iz petega odstavka 40. člena ZIZ in drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ v predlogu za izvršbo ni navedel podlage prehoda dolga, kot tudi ni predložil dokazil, ki bi izkazovala prehod. Zaradi navedenega je njegova vloga vsebinsko pomanjkljiva in kot tako jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ne da bi upnika pozivalo k odpravi pomanjkljivosti po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Uporaba 108. člena ZPP namreč pride v poštev le v primeru formalne, ne pa vsebinske pomanjkljivosti vloge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023464
KZ-1 člen 28, 324, 324/1, 324/1-1, 324/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločba o krivdi - ni razlogov o odločilnih dejstvih - huda telesna poškodba - hujša posledica - odgovornost za hujšo posledico - objektivni pogoj kaznivosti - razveljavitev sodbe
Nastanek prometne nesreče in huda telesna poškodba oškodovanca sta hujši posledici temeljnega kaznivega dejanja, do katerih mora biti storilec v krivdnem odnosu malomarnosti, ne pa objektivna pogoja kaznivosti, ki ne zahtevata obrazložitve obtoženčeve krivde.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – poškodbe rok – opredelitev teže poškodbe – Fischer III – zlom koželjnice
Ob odsotnosti konkretnih trditev so navedbe pritožnika, da bi lahko imel tožnik že iz časov pred škodnim dogodkom omejeno gibljivost in moč levega zapestja, zgolj ugibanja. Niti si ni mogoče zamisliti, da bi vsak potencialni oškodovanec imel že vnaprej za vsak slučaj opravljene meritve gibljivosti svojih sklepov (iz obdobja pred nekim škodnim dogodkom), zaradi morebitne kasnejše primerjave.