OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071266
OZ člen 471, 472. ZPP člen 181.
jamčevanje za stvarne napake – zahtevek za razvezo kupoprodajne pogodbe in vrnitev kupnine – podjemna pogodba – vgradnja stavbnega pohištva – obstoj stvarnih napak – materialno in procesno dokazno breme – pravica odstopiti od pogodbe – priznanje obstoja stvarnih napak – znatnost stvarnih napak – oblikovalni zahtevek – razveza pogodbe s potekom dodatnega roka za odpravo napak – ugotovitvena tožba – pomanjkanje pravnega interesa – delne napake – odstop od celotne pogodbe ali le glede dela, ki ima napake
Oblikovalni zahtevek tožnika ni potreben, saj je pogodba razvezana že po samem zakonu s potekom dodatnega roka, ki ga je tožnik toženi stranki postavil za odpravo stvarnih napak (471. člen OZ). Tudi ugotovitvena tožba ni dopustna, saj je dajatveni zahtevek v konkretnem primeru že zapadel (181. člen ZPP).
SPZ člen 60, 60/1, 60/3, 60/3-2, 92, 92/1, 201. ZTLR člen 34, 34/1, 34/2, 34/4. OZ člen 190, 198.
pridobitev lastninske pravice na premičninah – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – razpolagalni pravni posel – izročitev premičnin v posest – simbolna izročitev – prevzemni zapisnik – uporabnina
Za prenos lastninske pravice na premičninah ne zadošča le obstoj zavezovalnega pravnega posla (prodajna pogodba). Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (prvi odstavek 60. člena SPZ, prej prvi odstavek 34. člena ZTLR).
V skladu z načelom proste presoje dokazov in enakega varstva pravic je sporna dejstva mogoče dokazovati s katerimkoli relevantnim dokaznim sredstvom in načelna dolžnost sodišča je, da predlagane dokaze izvede.
Okoliščina, da je posojilna pogodba pisna in podpisana s strani obeh pravdnih strank, ne more biti ustavno sprejemljiv razlog, da sodišče v zvezi s tem pravno odločilnim dejstvom kot nepotrebne zavrne dokazne predloge toženca, s katerimi je želel dokazati, da je med strankama obstajal drugačen dogovor in da je bila posojilna pogodba kot taka zgolj navidezna.
spor majhne vrednosti - stvarne napake - jamčevanje za napake - pravočasno grajanje - nemudoma - nove navedbe - vloge
Šele v prvi pripravljalni vlogi je tožeča stranka postavila nove navedbe. Te navedbe ne pomenijo odgovora na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, zato jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (in tudi ni šlo za kršitev pravice do izjave). Po določbi 452. člena ZPP je namreč število vlog v sporu majhne vrednosti omejeno, tožeča stranka ima možnost v eni pripravljalni vlogi le odgovoriti na navedbe iz odgovora na tožbo, nima pa možnosti podajanja novih navedb.
Že jezikovna razlaga določbe prvega odstavka 461. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pove, da nemudoma ne pomeni 8 dni. Po tej določbi mora namreč kupec prodajalca o napaki obvestiti v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma. Če bi zakonodajalec menil, da nemudoma pomeni 8 dni, taka dikcija ne bi bila potrebna, ampak bi za vse kupce določil rok 8 dni.
izdaja začasne odredbe - nedovoljenost začasne odredbe - vpliv začetka stečajnega postopka na dovoljenost zavarovanja
Z začetkom stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju, razen v primeru, ko gre za zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice ali ko gre za zavarovanje terjatve, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (prvi in tretji odstavek 131. člena ZFPPIPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ŠOLSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071262
ZVrt člen 32, 32/4, 33. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 14a. ZPP člen 214, 286a.
pravica do oprostitve plačila vrtca za mlajšega otroka – pogodba o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca – obveznost plačila cene programa vrtca – uveljavljanje oprostitve plačila za mlajšega otroka – zavrženje vloge za oprostitev plačila vrtca – nepopolna vloga – nedopolnitev vloge z ustreznim obrazcem – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – priznano dejstvo – prekluzija – sklep procesnega vodstva
V 14.a členu Pravilnika je bilo določeno, da starši, ki vključijo v vrtec še drugega oziroma nadaljnjega otroka in jim je za starejšega otroka že določeno plačilo za vrtec, uveljavljajo oprostitev plačila pri pristojnem organu občine, ki je izdal odločbo za starejšega otroka na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika. Glede na navedeno ni mogoče sprejeti stališča, da sta toženca že na podlagi zakonske določbe oziroma določb Pravilnika oproščena plačila vrtca za hči, če zanjo izpolnjujeta vse zahtevane pogoje (torej ne glede na to, da je bila vloga prvega toženca za oprostitev plačila vrtca pravnomočno zavržena).
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumcijo teh dejstev pod pravno normo. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna in se v posledici nesklepčnosti tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Pritožba tako zgolj s trditvijo, da v spisu ni dokazne listine, ki pa je ne more uspeti z zatrjevanjem, da je tožba nesklepčna, pač pa bi morala zatrjevati, da tožeča stranka ni navedla pravno relevantnih dejstev za presojo v sporni zadevi, torej da sploh ni razjasnila v kakšnem poslovnem razmerju sta bili sedaj pravdni stranki, da ni razjasnila, kako je potekalo to poslovno razmerje in da ni pojasnila, kaj iz tega poslovnega razmerja ji tožena stranka dolguje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084706
URS člen 26. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost države – pripor – razmere pripornikov – velikost bivanjskega prostora – protipravnost – pravica do osebnega dostojanstva – pravična denarna odškodnina – začetek teka zastaranja
Kakor ugotavlja sodišče prve stopnje, predstavlja 7 m2 minimalno kvadraturo na osebo, ki jo je kot standard določil Evropski odbor za preprečevanja mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023464
KZ-1 člen 28, 324, 324/1, 324/1-1, 324/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločba o krivdi - ni razlogov o odločilnih dejstvih - huda telesna poškodba - hujša posledica - odgovornost za hujšo posledico - objektivni pogoj kaznivosti - razveljavitev sodbe
Nastanek prometne nesreče in huda telesna poškodba oškodovanca sta hujši posledici temeljnega kaznivega dejanja, do katerih mora biti storilec v krivdnem odnosu malomarnosti, ne pa objektivna pogoja kaznivosti, ki ne zahtevata obrazložitve obtoženčeve krivde.
SPZ člen 17, 17/1, 18. ZFPPIPP člen 323, 331, 332.
upravljanje in unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji - javna dražba - prodaja stvari kot celote - zviševanje izklicne cene - najemna pogodba - predmeti, izvzeti iz prodaje - predmet prodaje - identifikacija - nepremičnina - pritiklina
Glede na to, da najemnik pri nadaljevanju najema dolžnikovih premičnin v zvezi z bioplinsko elektrarno stečajnega dolžnika uporablja tudi stvari, ki mu jih je na podlagi najemne pogodbe prepustil upnik, bi potencialni kupci dolžnikovih nepremičnin in premičnin in na podlagi izpodbijanega sklepa utegnili domnevati, da so tudi v izreku tega sklepa našteti predmeti predmet prodaje. Zato je upoštevajoč določilo 17. člena SPZ pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v izreku dodalo 2. točko, v kateri so navedeni predmeti, ki so izvzeti iz prodaje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079559
ZASP člen 81, 81/1, 164, 168, 168/2, 168/3, 168/4. ZPP člen 216. OZ člen 190, 299, 299/2.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - civilna kazen - nezakonit poseg v avtorskopravno varovani položaj - dokazovanje višine nastale škode - običajni honorar - nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela - prosti preudarek - objava posamezne fotografije - fiksiranje fiktivne zgodbe - uporaba posameznih odlomkov filma - gibljive slike - primernost nadomestila - zavedanje kršitelja o nosilcu avtorske pravice - predelava avtorskega dela - krivda kršilca - namerno kršenje avtorske pravice - preventivni učinek - zamudne obresti - odškodninska podlaga - obogatitvena podlaga
ZASP je v drugem odstavku 168. člena olajšal položaj imetnika avtorske pravice pri dokazovanju višine nastale škode v posledici nezakonitega posega v njegov avtorskopravno varovani položaj. Višino škode lahko dokaže že na ta način, da dokaže dogovorjeni ali običajni honorar ali nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela.
Zanesljivo sklepanje na običajna plačila za uporabo del bi bilo mogoče samo pod predpostavko, da bi tožeča stranka omogočala uporabo avtorskega dela drugim zainteresiranim uporabnikom v obliki, kot ga je uporabljala tožena stranka. Glede na kategorično stališče tožeče stranke, da v takšni obliki in z namenom, kot je avtorsko delo uporabila tožena stranka, ne bi tožeča stranka nikomur omogočila uporabe, je samo po sebi razumljivo, da je na običajen honorar mogoče sklepati zgolj ob uporabi prostega preudarka iz 216. člena ZPP. V takem primeru vprašanje presoje višine odškodnine po prostem preudarku pomeni uporabo materialnega prava, pri čemer pa so dejstva, na podlagi katerih se prosti preudarek uporabi, stvar dejanskih ugotovitev sodišča.
Objave posamezne fotografije ni mogoče primerjati v smislu minimaliziranja dolžine izseka filma. Ko gre za uporabo posameznih odlomkov filma, gre za uporabo dela avtorskega dela, ki po svoji naravi ustvarja učinek gibljive slike. Pri uporabi fotografije iz filma pa gre za uporabo filmskega gradiva, ki ustvarja fikcijo za drugačen namen. Fotografija ali slika, ki jo izdela avtor, ima sporočilno vrednost v smislu fiksiranja dogajanja v prostoru na določeno časovno točko. Tudi pri objavi filmske fotografije se ustvarja vtis fiksiranja fiktivne zgodbe, ki jo obravnava film na določen časovni trenutek. Objava fotografije iz filma v drugem mediju (revijalni tisk oziroma na spletni strani) pa ustvarja učinek, ki je trajnejši, saj ostane fiksirana na tem mediju. Zato je sklepanje na primernost nadomestila za uporabe fotografije iz filma v revijalnem tisku materialnopravno zmotno zgolj na podlagi običajnega nadomestila za uporabo odlomkov filma v trajanju do ene minute.
Očitek namerne uporabe tujega dela ni mogoče vezati na zavedanje kršitelja, kdo je nosilec avtorske pravice.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Vsak poseg v tujo lastnino je škodljiv za lastnika, saj omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga, četudi ima lastnik še drugo premoženje (tožnik pa že sam pove, da tudi o tem le ugiba). Že iz samih trditev predlagatelja torej izhaja, da škoda, ki bi jo pretrpel toženec z izdajo začasne odredbe, ne bi bila zgolj neznatna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0084690
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/3. ZBPP člen 13, 13/2.
sodna taksa kot procesna predpostavka – minimalni dohodek – ogroženo socialno stanje – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – oprostitev plačila sodne takse – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Dohodek na člana družine znaša 322,14 EUR mesečno. Navedeni znesek torej ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnica je zato upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti.
Sodišče je pravilno upoštevalo, da imata oba solastnika enak idealen del stanovanja, da nobeden od njiju ne uporablja stanovanja in da imata oba rešen svoj stanovanjski problem, saj živita v najetem stanovanju, kot odločilen razlog za dodelitev stanovanja nasprotnemu udeležencu pa je utemeljeno navedlo dejstvo, da predlagateljica, za razliko od nasprotnega udeleženca, ni dala zagotovila, da bi lahko izplačala nasprotnega udeleženca v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa.
DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082275
URS člen 54. ZZZDR člen 123. ZPP člen 8, 215, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-14.
pravice in dolžnosti staršev – dolžnost preživljanja – nerazumljiv izrek – potni stroški – dohodki preživninskega zavezanca – nepredložitev listine – pravilo o dokaznem bremenu
Pravdni stranki sta kljub vloženima tožbi in nasprotni tožbi še dobro leto živeli skupaj, vendar to ne pomeni, da preživninske obveznosti ni mogoče določiti prej, kot na dan razpada dejanske skupnosti. Preživninska obveznost se lahko zahteva od dne, ko je vložena (nasprotna) tožba. Je pa res, da mora sodišče v takem primeru ugotoviti, koliko sta do razpada dejanske skupnosti starša prispevala za preživljanje skupnih otrok, nato pa preživninsko breme za tistega, ki mu je preživnina naložena v plačilo, v tem obdobju zmanjšati za že plačani del njegove obveznosti.
stiki – preživnina – relevantna dejstva – časovne meje pravnomočnosti – spremembe po pravnomočnosti – dokazna ocena – izvedba vseh dokazov
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo dejansko stanje na dan sojenja 12. januarja 2016. Novo nastalo dejstvo selitve tožnika z družino v novo stanovanjsko hišo maja 2016 presega časovne meje pravnomočnosti prvostopenjske sodbe z 12. januarja 2016.
ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Pritožnica zmotno razume določbo 29. člena tega zakona. Navedena določba ne izključuje uporabo določil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje določba drugega odstavka navedenega člena zakona izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa temeljna stvarnopravna pravila.
priposestvovanje – smrt stranke med pravdo – pravno nasledstvo – sprememba tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje A. A., EMŠO 000, v izreku pa je ugotovilo, da je lastnik predmetnih nepremičnin A. M. A, EMŠO 111, torej druga oseba kot je navedena v sintezi obrazložitve. Izrek sodbe evidentno nasprotuje razlogom sodbe, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje opisanega nasprotja ni obrazložilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060201
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185. ZVCP-1 člen 84. ZPP člen 154, 154/2, 286, 286/1, 286/4.
odškodnina – krivdna odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo – škodni dogodek – prometna nesreča – postavitev ovir – ovire na kolesarski stezi – stebrički – neprimerno označena ovira – neoznačena ovira – nepričakovana ovira – soprispevek – kolo z motorjem – nepravilno nameščena luč – zaščitna čelada – poškodba glave – zlom lobanje – hematom – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – skaženost – prekluzija navajanja novih dejstev – odgovor na dodatne trditve – stroški pravdnega postopka – kriterij – uspeh po temelju – uspeh po višini
Sodišče prve stopnje je štelo za dokazano, da so bile ovire za tožnika popolnoma nepričakovane, zato upravičeno ni mogel prilagoditi hitrosti tako, da bi se pred stebrički lahko ustavil. Ugotovilo je, da je bila hitrost tožnika ob škodnem dogodku ustrezna, kljub okoliščinam, da je po poti vozil v nočnem času, da je bila tožniku pot neznana (saj se je prvič peljal po njej), in da trditve toženk, da je bil tožnik utrujen, niso dokazane s stopnjo prepričanja. Višje sodišče argumentom sodišča prve stopnje pritrjuje.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnikov soprispevek v višini 10 % podan, ker ni poskrbel, da bi bilo njegovo kolo z motorjem, ko se je odpravil na pot, brezhibno delujoče, saj svetlobni snop ni dosegel razdalje 20-ih metrov.
Zaščitna čelada v času škodnega dogodka za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem ni bila zakonsko predpisana. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnikovo ravnanje, da v času škodnega dogodka ni nosil čelade, ni bilo protipravno. Navedlo pa je, da je bilo tako ravnanje nedopustno, saj se je tožnik odpravil na dolgo pot od L. do K. Tožnik je vozil ponoči po cestah in kolesarskih stezah, ki jih ni poznal, tako tudi po tej neosvetljeni kolesarski stezi, in je bilo pričakovati, da bi zaradi lastne varnosti v navedenih okoliščinah uporabljal zaščitno čelado. Če bi tožnik zaščitno čelado uporabljal, škode ne bi utrpel ali pa bi bila manjša, še posebej ob dejstvu, da je tožnik padel tako, da si je poškodoval predvsem glavo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik zaradi neskrbnega ravnanja, ker ni nosil čelade, prispeval k nastanku škode v višini 10 %.
SPZ člen 31, 33, 33/1. ZPP člen 7, 8, 184, 184/1, 184/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 426.
motenje posesti kletnih prostorov - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - pravno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje - dovoljena samopomoč - protipraven odvzem posesti - podrobnejša opredelitev zahtevka, ki ne predstavlja spremembe tožbe - bistvene kršitve določb postopka - dokazna presoja izpovedb prič in strank
Po tem, ko je ugotovilo, da je imel sporne prostore v posesti tožnik, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da toženec ni izvajal dovoljene samopomoči, saj niso izkazani vsi elementi po 31. členu SPZ ter je bilo ravnanje toženca, s katerim je tožniku odvzel posest, protipravno, prav tako pa ni imelo podlage v zakonu, odločbi državnega organa ali drugem pooblastilu, temelječem na ustrezni pravni podlagi.