zaupanje otrok v vzgojo in varstvo – preživnina – stiki – razpad zunajzakonske skupnosti – dolžnost preživljanja otrok – aktivna legitimacija za tožbo – otroški dodatek – opredelitev otroškega dodatka – določitev preživnine – višina preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – prestajanje zaporne kazni – simbolična preživnina – stanje ob zaključku glavne obravnave
V pravdi zaradi dodelitve otroka po razpadu zunajzakonske zveze je otrokova mati aktivno legitimirana, da otrokovega očeta toži tudi na plačevanje preživnine.
Vlagatelj je v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo takse sodno takso v znesku 20,00 EUR skladno z nalogom tudi plačal. Zato je pritrditi pritožbi, da ni nastopila domneva o umiku, 125.a člen ZZK-1 je nepravilno uporabljen. Le, če bi sodišče z novim nalogom predlagatelja pozvalo, da takso doplača, pa tega ne bi storil, bi lahko skladno z sedmim odstavkom 125.a člena ZZK-1 štelo, da je nastopila domneva umika predloga.
Po razveljavitvi sodbe se sme na prvem naroku za glavno obravnavo navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo v primeru, da jih stranke brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Nobena od pravdnih strank ni navedla nobene okoliščine, ki bi v ponovljenem postopku opravičevala predložitev novih dokaznih listin.
Izvršba je bila predlagana in dovoljena na podlagi sodne poravnave, s katero se je dolžnik zavezal upnici v treh mesecih plačati 91.000,00 EUR in zato ne gre za situacijo, obravnavano v sklepu VSL I Ip 1446/2009, v katerem je šlo za prodajo solastne nepremičnine z razdelitvijo kupnine med solastnike, zato ni mogoče pritrditi dolžniku, da upnica ne more kupiti dolžnikovega solastninskega deleža.
priposestvovanje – smrt stranke med pravdo – pravno nasledstvo – sprememba tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje A. A., EMŠO 000, v izreku pa je ugotovilo, da je lastnik predmetnih nepremičnin A. M. A, EMŠO 111, torej druga oseba kot je navedena v sintezi obrazložitve. Izrek sodbe evidentno nasprotuje razlogom sodbe, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje opisanega nasprotja ni obrazložilo.
DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082275
URS člen 54. ZZZDR člen 123. ZPP člen 8, 215, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-14.
pravice in dolžnosti staršev – dolžnost preživljanja – nerazumljiv izrek – potni stroški – dohodki preživninskega zavezanca – nepredložitev listine – pravilo o dokaznem bremenu
Pravdni stranki sta kljub vloženima tožbi in nasprotni tožbi še dobro leto živeli skupaj, vendar to ne pomeni, da preživninske obveznosti ni mogoče določiti prej, kot na dan razpada dejanske skupnosti. Preživninska obveznost se lahko zahteva od dne, ko je vložena (nasprotna) tožba. Je pa res, da mora sodišče v takem primeru ugotoviti, koliko sta do razpada dejanske skupnosti starša prispevala za preživljanje skupnih otrok, nato pa preživninsko breme za tistega, ki mu je preživnina naložena v plačilo, v tem obdobju zmanjšati za že plačani del njegove obveznosti.
Življenjski standard otrok, ki se je vzpostavil v družinskem sobivanju, se zgolj zaradi razveze staršev ne sme spremeniti, razen če bi bila to posledica znižanja življenjskega standarda (enega ali obeh) staršev ali, povedano drugače, če ohranjanje tega standarda onemogočajo preživninske zmožnosti preživljavcev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0079572
OZ člen 101, 369, 369/1, 369/3, 369/4. ZFPPIPP člen 14, 14/4. ZPPSL člen 45. ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5.
zadržanje izpolnitve - končni obračun - predložitev bančne garancije - potek garancijske dobe - razlog za unovčenje bančne garancije - varščina - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - začetek postopka prisilne poravnave - pravnomočnost potrjene prisilne poravnave - standard obrazloženosti odločitve - konkretizacija prerekanj - izpolnitveni rok terjatve, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava - oprostitev plačila sodnih taks - odtujitev dela premoženja
Ker je garancijska doba že potekla, je odpadel razlog za unovčenje bančne garancije, posledično pa tudi za zadrževanje varščine iz naslova neizročitve bančne garancije.
Po določbi četrtega odstavka 369. člena OZ velja, da če je bilo zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek. OZ v 369. členu ne ureja usode zastaranja v primeru začetka postopka prisilne poravnave, zato velja splošna določba tretjega odstavka 369. člena OZ, ki določa, da če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali kakšnega drugega upnikovega dejanja zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan. Zato je zastaranje po pretrganju začelo teči znova, čas, ki je potekel pred pretrganjem, pa se ni vštel v zastaralni rok, temveč je začel znova teči s pravnomočnostjo potrjene prisilne poravnave in se do začetka tega postopka še ni iztekel.
Stopnja obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje je odvisna od konkretizacije prerekanj stranke med postopkom.
Ne drži pritožbena navedba, da zaradi potrjene prisilne poravnave ni mogoče odtujiti dela premoženja zaradi plačila sodnih taks. Pritožnik za tako pritožbeno stališče nima podlage.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-8, 185, 185/3. ZFPPIPP člen 270, 270/1, 270/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – razširitev tožbe – osebni stečaj – začetek stečajnega postopka – prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spori v zvezi s stečajnim postopkom
Tožba, kot jo je vložila tožeča stranka v tej zadevi, ni več dovoljena, zato ni razlogov za odstop zadeve Okrožnemu sodišču v Novem mestu.
stiki – preživnina – relevantna dejstva – časovne meje pravnomočnosti – spremembe po pravnomočnosti – dokazna ocena – izvedba vseh dokazov
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo dejansko stanje na dan sojenja 12. januarja 2016. Novo nastalo dejstvo selitve tožnika z družino v novo stanovanjsko hišo maja 2016 presega časovne meje pravnomočnosti prvostopenjske sodbe z 12. januarja 2016.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023473
URS člen 22. KZ člen 244, 244/1. ZKP člen 364, 364/7, 372, 372-1.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic – zakonski znaki kaznivega dejanja – enoosebna gospodarska družba – premoženje pravne osebe – privolitev v zmanjšanje premoženja – zakonito poslovanje pravne osebe – oškodovanje upnikov – edini družbenik – ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča – enako varstvo pravic – odstop od ustaljene sodne prakse – pisna izdelava sodbe – popravni sklep
Ker je Vrhovno sodišče precendenčno sodišče, morajo zato nižja sodišča zaradi zagotovitve pravne varnosti upoštevati razlagalne razloge v sodbah Vrhovnega sodišča in pri reševanju pravnih vprašanj za enaka dejstva stanja uporabiti enaka pravna pravila.
Tudi, če je odvetniku dal pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, takšni stroški ne bi bili upravičeni, zaradi takojšnje odklonitve sodelovanja v celotnem postopku. Njegovi potrebni stroški za zastopanje, ki jih lahko zahteva, so v višini nagrade za posamezno opravilo po petem poglavju tretjega dela tarife, to je za enostavno pisanje (obvestilo, da ne daje soglasja k subjektivni razširitvi tožbe).
pogodba o opravljanju upravniških storitev – sklenitev pogodbe o opravljanju upravniških storitev – podpis pogodbe – vročitev pogodbe
Kje se nahajajo podpisi – na sami pogodbi ali pa na ločenih izjavah, na veljavnost pogodbe ne vpliva.
Upravnik mora vsakokratnemu etažnemu lastniku vročiti kopijo sklenjene pogodbe o opravljanju upravniških storitev. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko upravnik kopijo sklenjene pogodbe o opravljanju upravniških storitev vrže v hišne predalčnike, ob sklenitvi pa jo tudi objavi na oglasni deski.
dokazovanje – dokaz z izvedencem – založitev predujma za izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja – doplačilo predujma
Stranka, ki je predlagala dokaz z izvedencem in založila predujem, ki ne zadošča za kritje stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja, mora plačati tudi stroške dopolnitve. Pri tem ni pomembno, da je dopolnitev zahtevala nasprotna stranka. Gre za en dokazni predlog in izvedbo enega dokaza.
ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Z določbo 29. člena ZUKSB ni izključena uporaba pravil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Določba drugega odstavka 29. člena ZUKSB izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa na osnovna stvarnopravna pravila.
O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks na predlog stranke odloči sodišče prve stopnje (in ne upravni organ). Iz predmetnega spisa ni razvidno, da naj bi tožnica v tem postopku dne 23. 3. 2016 (in ne kadarkoli prej ali kasneje) podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, o katerem naj še ne bi bilo odločeno.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 352. člena OZ, po kateri se za zastaranje odškodninske terjatve upošteva triletni subjektivni in petletni objektivni zastaralni rok.
zamudna sodba - nesklepčna tožba - poziv stranki na odpravo nesklepčnosti - zavrnilna zamudna sodba - odprava nesklepčnosti
Posebnost zamudne sodbe je v tem, da sodišče resničnosti trditev tožnika o pravno relevantnih dejstvih sploh ne preizkuša (ne izvaja in ne ocenjuje dokazov), saj ta sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožnika, na katere ta opira svoj zahtevek. To pravilo v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožnik s "popravo" tožbe ni vsebinsko popravil, niti ni dopolnil nobene svoje navedbe, je le še enkrat ponovil vse navedbe, ki jih je navajal že v tožbi. Tožba je ostala nesklepčna, zato je bil tožbeni zahtevek, skladno s tretjim odstavkom 318. člena ZPP pravilno zavrnjen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060201
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185. ZVCP-1 člen 84. ZPP člen 154, 154/2, 286, 286/1, 286/4.
odškodnina – krivdna odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo – škodni dogodek – prometna nesreča – postavitev ovir – ovire na kolesarski stezi – stebrički – neprimerno označena ovira – neoznačena ovira – nepričakovana ovira – soprispevek – kolo z motorjem – nepravilno nameščena luč – zaščitna čelada – poškodba glave – zlom lobanje – hematom – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – skaženost – prekluzija navajanja novih dejstev – odgovor na dodatne trditve – stroški pravdnega postopka – kriterij – uspeh po temelju – uspeh po višini
Sodišče prve stopnje je štelo za dokazano, da so bile ovire za tožnika popolnoma nepričakovane, zato upravičeno ni mogel prilagoditi hitrosti tako, da bi se pred stebrički lahko ustavil. Ugotovilo je, da je bila hitrost tožnika ob škodnem dogodku ustrezna, kljub okoliščinam, da je po poti vozil v nočnem času, da je bila tožniku pot neznana (saj se je prvič peljal po njej), in da trditve toženk, da je bil tožnik utrujen, niso dokazane s stopnjo prepričanja. Višje sodišče argumentom sodišča prve stopnje pritrjuje.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnikov soprispevek v višini 10 % podan, ker ni poskrbel, da bi bilo njegovo kolo z motorjem, ko se je odpravil na pot, brezhibno delujoče, saj svetlobni snop ni dosegel razdalje 20-ih metrov.
Zaščitna čelada v času škodnega dogodka za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem ni bila zakonsko predpisana. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnikovo ravnanje, da v času škodnega dogodka ni nosil čelade, ni bilo protipravno. Navedlo pa je, da je bilo tako ravnanje nedopustno, saj se je tožnik odpravil na dolgo pot od L. do K. Tožnik je vozil ponoči po cestah in kolesarskih stezah, ki jih ni poznal, tako tudi po tej neosvetljeni kolesarski stezi, in je bilo pričakovati, da bi zaradi lastne varnosti v navedenih okoliščinah uporabljal zaščitno čelado. Če bi tožnik zaščitno čelado uporabljal, škode ne bi utrpel ali pa bi bila manjša, še posebej ob dejstvu, da je tožnik padel tako, da si je poškodoval predvsem glavo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik zaradi neskrbnega ravnanja, ker ni nosil čelade, prispeval k nastanku škode v višini 10 %.