Sodišče mora tudi o zavrnitvi pobotnega ugovora odločiti v izreku sodbe.
Stroški fotokopiranja listin za pravdo so materialni stroški, povezani s pravdnim postopkom (prvi odstavek 151. člena ZPP), in ne stroški, za katere bi bila tožnica mesečno poplačana v okviru svojih upravniških storitev.
stvarna pristojnost - spor med pravnima osebama - tožba na nedopustnost izvršbe na premičnini - zatrjevanje lastninske pravice na predmetu izvršbe - subjektivni in objektivni kriterij za presojo stvarne pristojnosti - izločitvena tožba, ki je namenjena varstvu lastninske pravice - spor o stvarni pravici
Vprašanje, ali gre v konkretnem primeru, v katerem teče postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premični stvari, za spor o stvarni pravici ali ne.
Gre za izločitveno tožbo, ki je namenjena varstvu lastninske pravice, zato gre za spor o lastninski pravici, torej za spor o stvarni pravici, za katerega pa je izključena pristojnost po pravilih postopka v gospodarskih sporih oziroma se v takem primeru pravila o postopku v gospodarskih sporih ne uporabljajo.
Glede na vrednost spornega predmeta je stvarno pristojno okrajno sodišče.
ZIZ člen 38, 38/7, 64 ,64/1, 64/5. ZOdvT člen 21, 27.
stroški izvršilnega postopka - stroški odgovora upnika na ugovor tretjega - neutemeljeno povzročeni stroški - ugovor tretjega - neobrazložen ugovor
Odgovor na ugovor je smiseln le, če lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev, kar v obravnavani zadevi, ko je tretja vložila neobrazložen ugovor, ni bil primer. Odgovor ne bi v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku, saj je bila zavrnitev ugovora posledica neustrezne aktivnosti tretje.
ZNP člen 31, 31/1, 36, 37. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 48, 49, 50, 51, 52. ZPP člen 153, 153/3, 270, 270/1, 270/1-14.
stroški izvedenca – odmera nagrade izvedencu – založitev predujma – pripombe na izvedensko mnenje – sklep procesnega vodstva – pravica do pritožbe
V nepravdnih postopkih je posledica, če stranka ne založi predujma za izvedbo dokaza z izvedencem ali cenilcem, domneva, da je predlagatelj predlog umaknil, kar je bistveno hujša posledica, kot če v pravdnem postopku stranka ne založi predujma in se le opusti izvedbo tega dokaza.
Glede na določbo 10. člena ZJZ se organizatorju prireditve nalaga dolžnost, da poskrbi za red in prepreči ogroženost zdravja ali življenja udeležencev prireditve, ne more pa se od njega zahtevati, da prepreči kakršenkoli oziroma sleherni napad, saj bi to krivdno odgovornost spremenilo v objektivno.
določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni zahtevek - ugotovitev neobstoja terjatve - ekonomski in pravni interes
Pri nedenarnih zahtevkih pravni in ekonomski interes stranke nista vedno enaka. Tožeča stranka v konkretni zadevi do tožene stranke nima denarnega zahtevka, ampak ima tak (denarni) zahtevek do stečajnega dolžnika, pri čemer tudi v primeru uspeha z ugotovitveno tožbo ne ve, v kolikšnem znesku bo poplačana v stečajnem postopku. Tožba upnika (tožeče stranke) na ugotovitev, da terjatev upnika (tožene stranke) v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika ne obstoji, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje predstavlja uveljavljanje nedenarnega zahtevka, ker z njim tožeča stranka zahteva ugotovitev neobstoja pravice ali pravnega razmerja, ne plačila. Ekonomski interes tožeče stranke v razmerju do tožene stranke se tako ne izkazuje v zahtevi po plačilu zneska iz tožbenega zahtevka, ampak v ugotovitvi, da v stečajnem postopku terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika ne obstoji, kar predstavlja njen pravni interes.
spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj - prepozna vloga - sporočilo o prispelem pismu - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - začetek teka roka za odgovor
Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku sodno pisanje po izteku roka za dvig puščeno v poštnem nabiralniku, temveč v roku 15 dni od dne, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju.
neupravičena prodaja in promet s prepovedanimi drogami - nedovoljeni dokazi - zavrnitev predloga za izločitev dokazov - predobravnavni narok - obrazložitev sklepa o neizločitvi dokazov - obrazložitev sodbe - tajni delavec - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - navidezni odkup - nedotakljivost stanovanja - zasebni oziroma poslovni prostor - pravica do zasebnosti - fizična oseba - pravna oseba - neutemeljenost pritožbenih navedb
Ker je tajni delavec kljub poteku delovnega časa vstopil v poslovni (in ne zasebni) prostor ter ker je vstopil na povabilo obtoženca, ni bila kršena ustavna pravica slednjega do nedotakljivosti stanovanja.
Poslovni objekt in njegovi posamezni objekti, kjer določena oseba opravlja registrirano dejavnost, ne ustrezajo definiciji stanovanja (prostora za bivanje), v katerem bi najemnik lahko upravičeno pričakoval zasebnost.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3. ZST-1 člen 19, 31, 31/2, 32, 32/2.
ugovor zoper plačilni nalog - vrednost spornega predmeta - doplačilo sodne takse
Zoper odločitev sodišča o določitvi vrednosti spora ni posebne pritožbe, temveč se pravilnost takšne odločitve lahko izpodbija le s pritožbo zoper (končno) odločbo v glavni stvari. Tako v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep, izdan v zvezi s takim ugovorom, ni mogoče presojati pravilnosti ugotovitve vrednosti spornega predmeta.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – vročanje – fikcija vročitve – potrdilo o vročitvi – javna listina – domneva o resničnosti vsebine javne listine – izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine
Potrdilo o vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost vročitve in dan prejema. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Neposredno se sodna odločba nanaša na osebo, na katero se raztega pravni učinek sodbe, tako da ga zajame v svoje subjektivne meje. Ker v skladu s 398. členom ZGD-1 sodba o razveljavitvi sklepa skupščine učinkuje proti vsem delničarjem bo sosporniški intervenient zajet v subjektivne meje pravnomočnosti, kar mu daje položaj enotnega sospornika.
Stečajni dolžnik bi moral v konkretnem primeru s tožbenim zahtevkom izpodbijati tudi te pravne posle (prodajne pogodbe za navedena 3 osebna vozila). Z razveljavitvijo le-teh bi prenehale obligacijske pravice, ki so nastale z njihovo sklenitvijo, spričo česar bi šele v tem primeru nastali pogoji za povračilni zahtevek po drugem odstavku 278. člena ZFPPIPP, t.j. na vrnitev tistega, kar je kot nadomestno izpolnitev toženka prejela, v primerih, ko to ni več mogoče, pa plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodbe. Spornih pobotov kot samostojnih pravnih dejanj zato ni mogoče izpodbijati, ampak je potrebno, ker kompenzacije kot izpodbijana pravna dejanja tvorijo del ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, zajeti vsa ta dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
- Ustrezno oblikovanje tožbenega zahtevka bi v konkretnem primeru nedvomno pomenilo spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP, ker bi šlo za uveljavljanje drugega zahtevka (razveljavitev učinkov sklenjenih prodajnih pogodb za osebna vozila Renault) poleg obstoječega (razveljavitev učinkov kompenzacij). Takšna sprememba pa v konkretnem primeru več ni dopustna, ker se je že iztekel rok za vložitev izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP, saj je bil stečajni postopek nad tožnico uveden dne 28. 3. 2014. Navedeni rok je materialnopravni prekluzivni rok, kar pomeni, da sprememba tožbe po preteku tega roka ni več dopustna, morebitna sprememba tožbe po izteku roka pa je prepozna in jo je potrebno zavreči. Zaradi navedenega opisane nesklepčnosti tožbenega zahtevka več ni moč odpraviti.
OZ člen 51, 56, 58, 191. ZPP člen 8. ZPSPP člen 12.
najem poslovnih prostorov - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbe - konvalidacija - plačilo zaradi grožnje - obrazloženost pritožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v konkretni zadevi potrebno upoštevati 58. člen OZ in se je najemna pogodba po izteku petih let nadaljevala, prav tako pa je tožena stranka plačevala višjo najemnino in je svojo obveznost v celoti izpolnjevala. Oblikovno nepopolna pogodba je z realizacijo postala veljavna. Realizacijo pa predstavlja celotna ali pretežna izpolnitev pogodbenih obveznosti (58. člen OZ), ki za najemnika predstavlja predvsem plačevanje zvišane, ustno dogovorjene najemnine in ne le uporaba poslovnega prostora.
Določitev ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, je v vsakem primeru (torej ne glede na to, ali gre za solastnino ali dejansko etažno lastnino) posel izrednega upravljanja in se za njegovo sprejetje zahteva soglasje vseh solastnikov/etažnih lastnikov.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 15, 15/4, 34. ZPP člen 1, 1/3, 128, 137, 137/1.
obseg povračila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – oprostitev plačila sodnih taks – pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova – dejanska pridobitev premoženja – odločitev o nastanku taksne obveznosti – sklep
ZST-1 ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali sodišče o obveznosti, nastali na podlagi četrtega odstavka 15. člena, odloči s sklepom, ali zavezancu v skladu s 34. členom ZST-1 pošlje plačilni nalog. Upoštevanje dejstva, da ZST-1 določa smiselno uporabo ZPP (tretji odstavek 1. člena), ZPP pa za odločanje o procesnih vprašanjih predvideva obliko sklepa (arg. iz 128. člena), in dejstva, da je nastanek obveznosti povrnitve plačila sodne takse vezan na obstoj določenih okoliščin, daje podlago za zaključek, da se o nastanku taksne obveznosti odloči s sklepom.
Določba 15. člena ZST-1 se nanaša na stranke sodnih postopkov, ki so oproščene plačila sodnih taks. To pomeni, da je bilo ugotovljeno, da plačila sodnih taks niso zmogle, ne da bi bilo sicer občutno ogroženo preživljanje njih in njihovih družinskih članov. Kasnejša obveznost plačila sodne takse je zato lahko sprejemljiva le ob predpostavki, da se je tožnikovo premoženjsko stanje dejansko spremenilo.
odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – nezgoda pri sestopu s CNC stroja – nevarna stvar – nevarna dejavnost
Pritožbeno sodišče soglaša s pravno presojo sodišča prve stopnje, da klop z rebrasto površino, ki je sicer sestavni del stroja CNC, na kateri je tožniku spodrsnilo, ne predstavlja nevarne stvari, hoja po njej, čeprav v višini 50 cm od tal, pa ne dejavnosti, iz katere bi izvirala večja škodna nevarnost za okolico. Pri tem je razumljivo, da hoja po rebrasti površini zahteva večjo pazljivost, vendar pa je mogoče z nekaj skrbnosti preprečiti poškodbe in tako ni zadoščeno kriteriju, ki se zahteva za nevarno dejavnost.
ZVEtL člen 3, 4, 9. SPZ člen 42, 105, 105/1, 125. ZPP člen 196, 339, 339/2, 339/2-14.
vzpostavitev etažne lastnine – etažna lastnina – solastnina – pridobitelj posameznega dela stavbe – pravni naslov – pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa – prenehanje etažne lastnine – prenehanje po volji etažnih lastnikov – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina – vlaganje v tujo nepremičnino – pravica uporabe – enotno sosporništvo
Pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa ne more vzpostaviti etažne lastnine nazaj v solastnino, kajti to je možno le s soglasjem vseh etažnih lastnikov.
Obtoženi je v oddaji izrazil zgolj sum, ne pa brezpogojne trditve, da gre pri zasebni tožilki za nesposobnost, prijateljske vezi, korupcijo, ali pa za zlorabo položaja. Sodišče prve stopnje je glede izraza „sumim“, ki ga je obtoženi uporabil, utemeljeno zaključilo, da tak očitek sam po sebi ne pomeni obstoja zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve ali drugega kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime. Ker vsebina inkriminirane izjave torej ne vsebuje znakov očitanega kaznivega dejanja, ne terja nobenega dokaznega postopka, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazne predloge.
ZZ člen 36. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6, 6/1.
neizbira kandidata - obvestilo o neizbiri
Tožnik je v tožbenem zahtevku med drugim predlagal tudi razveljavitev obvestila tožniku, s katerim je svet tožene stranke na razpisano delovno mesto ravnatelja imenoval določeno kandidatko. Namen tega obvestila je bil v seznanitvi tožnika (kot kandidata) o izbiri in ga poučiti, da lahko pregleda razpisno gradivo in v 15. dneh po prejemu obvestila zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču. Obveznost izdaje tega obvestila je toženi stranki nalagal 36. člen ZZ. Glede na 36. člen ZZ lahko sodišče v zvezi z zakonitostjo imenovanja ravnatelja ugotavlja le, ali je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje oziroma ali je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek, pa je ta kršitev lahko bistveno vplivala o izbiri kandidata. V okviru teh postopkov lahko neizbrani kandidat izpodbija odločitev organa pristojnega za imenovanje o izbiri (ali neizbiri), Zoper sporno obvestilo o imenovanju, ki po svoji naravi ni odločitev, pa tožnik kot neizbrani kandidat nima sodnega varstva. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v zvezi z navedenim obvestilom razveljavilo in tožnikovo tožbo v tem delu zavrglo.
Postopek v zvezi z izbiro kandidata za ravnatelja tožene stranke in postopek v zvezi z imenovanjem ravnatelja tožene stranke je potekal skladno z veljavnimi predpisi, to je ZZ in ZOFVI. Prav tako je kandidatka, ki je uspela v postopku izbire kandidata in ki je bila kasneje imenovana za ravnateljico, izpolnjevala pogoje za zasedbo delovnega mesta ravnatelja tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti postopka tožene stranke glede imenovanja ravnatelja.
sodna taksa - oprostitev - zavrženje predloga - premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje je toženo stranko v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Ker tožena stranka vloge za taksno oprostitev ni popravila oziroma dopolnila z ustrezno dokumentacijo o premoženjskem stanju, da bi bila primerna za obravnavo, je sodišče prve stopnje predlog za taksno oprostitev skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP pravilno zavrglo.