izbris iz sodnega registra brez likvidacije - razlog za izbris - ustavna odločba U-I-57/15 oz. U-I-2/16 - dolžnik ni izpolnil vseh obveznosti
Ustavno sodišče Republike Slovenije je izdalo odločbo, U-I-57/15 oz. U-I-2/16 z dne 14.4.2016, to pa pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog
Tožnik je večino delovnega časa pri toženi stranki opravljal delo skrbnika na določenem operacijskem sistemu. Tožena stranka je v februarju 2015 ukinila operacijski sistem (zaradi prenove in prehoda na drug operacijski sistem), tožniku pa je zaradi navedenih tehnoloških razlogov (ukinitev specifičnih informacijskih okolij, na katerih je delal) odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj so z ukinitvijo operacijskega sistema prenehale potrebe po opravljanju njegovega dela. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZGD-1 člen 580, 591. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3.
nadaljevanje postopka - zmotna uporaba materialnega prava - pripojitev
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka prenehala zaradi pripojitve tožene stranke kot samostojnega podjetnika, ki je svojo dejavnost prenehala opravljati (in je izbrisana iz poslovnega registra samostojnih podjetnikov), k družbi A. d.o.o. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo določbe zakonskih predpisov (zlasti 580. in 591. člena ZGD-1), iz katerih izhaja, da s pripojitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe in da prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Vendar je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati poseben položaj samostojnega podjetnika in dejstvo, da je tožena stranka (delodajalec) v primerih, kadar gre za samostojnega podjetnika, vedno fizična oseba, ki ne preneha s prenehanjem dejavnosti (in pripojitvijo drugi d.o.o.). Prvotno tožena stranka je torej še vedno stranka v tem sporu (poleg prevzemne družbe kot univerzalnega pravnega naslednika). Ker v obravnavanem primeru ni bilo pogojev niti za prekinitev postopka v skladu s 3. točko 1. odstavka 205. člena ZPP, ker tožena stranka kot fizična oseba ni prenehala (in o tem tudi ni bil izdan ustrezen sklep, ki ga je potrebno izdati tudi tedaj, kadar se postopek prekine po samem zakonu), tudi pogoji za nadaljevanje postopka niso izpolnjeni, zlasti ne za nadaljevanje postopka samo s pravno naslednico tožene stranke družbo A. d.o.o.. Dosedanja tožena stranka je kot fizična oseba še naprej stranka v postopku, poleg nje pa – glede na izvedene statusne spremembe – tudi družba A. d.o.o., ki je s pripravljalno vlogo obvestila sodišče o prevzemu in aktivno vstopila v pravdni postopek. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
nedovoljena revizija - zavrženje revizije - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo
Revizijo je vložil tožnik sam, ki ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 91. člena ZPP tožnikovo revizijo kot izredno pravno sredstvo, ki ga je vložila stranka sama, pravilno zavrglo kot nedovoljeno, ker ni izkazala izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da sodišče tožnika kot prava neuke stranke ni poučilo o pravilnem načinu uveljavitve pravice do revizije, ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo roka za vložitev revizije kot izrednega pravnega sredstva. V določbah ZPP ni zahteve po pravnem pouku niti podlage za to, da bi sodišče s pravnim poukom na odločbi pritožbenega sodišča poučevalo stranke o izrednih pravnih sredstev in drugih pravicah, zato sodišče tudi v okviru pomoči neuki stranki takšne stranke tudi na drug način ni dolžno obveščati o možnosti vlaganja izrednih pravnih sredstev in o pogojih, pod katerimi se izredna pravna sredstva lahko vlagajo, vključno s posebnimi omejitvami postulacijske sposobnosti in njenimi posledicami. Zato je tožnikovo stališče, da je zato, ker na te pravice in omejitve ni bil opozorjen, iz upravičenega razloga zamudil rok za vložitev revizije po pooblaščencu – odvetniku, zmotno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Glede na to, da je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in navedeni sklep potrdilo, je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije z dne 14. 3. 2016 kot prepozno vložene. Sodba pritožbenega sodišča je bila tožniku vročena 25. 1. 2016, rok za vložitev revizije pa se je iztekel po preteku 30 dni od navedenega datuma. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je bila revizija z dne 14. 3. 2016 vložena prepozno.
ZFPPIPP člen 143, 172, 172-2, 221b, 221b/2, 221e, 221f, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava – rok za plačilo terjatev – predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev – meje pritožbenega preizkusa
Vloga sodišča prve stopnje je po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave za potrditev omejena zgolj na preizkus, ali so zahtevi priložene zgoraj navedene listine, ali je bila zahteva vložena v predvidenem zakonskem roku, ali je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ter ali so predložene listine in predlagana prisilna poravnava v skladu z zakonom. Tudi pritožbeni preizkus je omejen zgolj na presojo, ali so bili izpolnjeni pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in ali so bile spoštovane procesne zakonske določbe (tiste, katerih kršitev uveljavlja pritožnik in tiste, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti) ter ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.
Ugovora proti vodenju prisilne poravnave v smislu, da insolventni dolžnik svoje obveznosti lahko izpolni v krajših rokih, kot jih ponuja s predlogom prisilne poravnave, kot ga imajo upniki v postopku redne prisilne poravnave (prim. 2. točka 172. člena ZFPPIPP), upniki v postopku poenostavljene prisilne poravnave nimajo.
razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – priznanje očetovstva – izpodbijanje očetovstva
Toženec ne more uspeti s predlogom, da se rok za plačevanje preživnine odloži do ugotovitve očetovstva. Njegova obveznost bo lahko odpravljena šele v primeru morebitne pravnomočne ugotovitve, da ni oče mladoletnega otroka.
ZPP člen 108, 108/5, 180, 180/1, 214, 214/1, 214/3, 337, 337/1. ZIZ člen 62, 62/2.
individualizacija – dejanska podlaga – popolnost tožbe – dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – priznana dejstva v ugovoru – sporna dejstva
Kadar dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine prizna poslovno razmerje z upnikom in trdi, da so bili vsi nesporni računi iz tega poslovnega razmerja tudi plačani, dopolnitve tožbe ni mogoče zavreči kot nepopolne, če tožeča stranka ne poda trditev in dokazov o priznanem poslovnem razmerju, saj le ta utemeljeno pričakuje, da se bo spor osredotočil le na vprašanje, ali je tožena stranka v celoti plačala račun, posledično torej ali je obveznost tožene stranke z izpolnitvijo prenehala. Toženo stranko namreč priznanje v ugovoru zavezuje, razen če ga pozneje prekliče, sodišče pa oceni, da se zato določeno dejstvo ne šteje več za priznano. Sodišče pa lahko odredi, naj se dokazujejo tudi priznana dejstva le, če misli, da jih je stranka priznala z namenom, da bi razpolagala z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Glede na ugotovitev, da je bil razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi dejstvo, da uporabnik (in ne tožena stranka) tožnikovega dela ne potrebuje več in da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato zakonita, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali tožena stranka tožnikovega dela ne potrebuje več pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s tem odločilnim dejstvom je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Tožnik je postopku zatrjeval, da je potreba po njegovem delu še vedno obstajala in da ni res, da bi uporabnik toženo stranko obvestil, da je tožnikovo delo pri njem postalo nepotrebno. Tega obvestila, ki naj bi bilo poslano strokovnemu sodelavcu tožene stranke po elektronski pošti, tožena stranka ni predložila. Sodišče prve stopnje dokazov v zvezi s tem dejstvom ni izvajalo (kljub tožnikovim dokaznim predlogom), zato je tudi v zvezi z navedenim dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
poenostavljena prisilna poravnava – zahtevane listine za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – notarski zapisnik o izidu glasovanja.
V spisovnem gradivu ni odpravkov notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, iz katerih naj bi prvostopenjsko sodišče sklepalo o izpolnjevanju pogojev za sprejem poenostavljene prisilne poravnave, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, niti odgovoriti na pritožbeni očitek o nepravilnem izračunu glasovalnih pravic. Podana je zato bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Posebej pa pritožbeno sodišče opozarja tudi na nerazumljivost 2. točke izreka sklepa, ki glasi: „Dolžnik mora terjatve iz 2. točke tega izreka plačati upnikom v deležih in rokih, določenih v 1. točki tega izreka.“, saj iz nje ni razvidno, na katere terjatve se 2. točka izreka sklepa nanaša. Že navedene procesne kršitve, na katere pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe pazi po uradni dolžnosti, so narekovale ugoditvi pritožbama in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.
Zahteva po predložitvi notarskega zapisnika o izidu glasovanja je izpolnjena, če ta zapisnik vsebuje vse podatke iz dvanajstega odstavka 221.e člena ZFPPIPP. Izid glasovanja o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave mora namreč preveriti notar in o tem sestaviti notarski zapisnik.
Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 22. 2. 2016 predlagatelja zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave pozvalo k dopolnitvi zahteve v osmih dneh po prejemu sklepa tako, da predloži sodišču notarski zapisnik o izidu glasovanja in odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (čeprav bi bilo glede slednjega poziva možno predložiti tudi izjave upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Prvostopenjsko sodišče bo zato v ponovljenem postopku moralo najprej preveriti, ali je predlagatelj sploh izpolnil svojo obveznost iz sklepa o dopolnitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave z dne 22. 2. 2016.
ZVEtL člen 3, 4, 9. SPZ člen 42, 105, 105/1, 125. ZPP člen 196, 339, 339/2, 339/2-14.
vzpostavitev etažne lastnine – etažna lastnina – solastnina – pridobitelj posameznega dela stavbe – pravni naslov – pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa – prenehanje etažne lastnine – prenehanje po volji etažnih lastnikov – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina – vlaganje v tujo nepremičnino – pravica uporabe – enotno sosporništvo
Pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa ne more vzpostaviti etažne lastnine nazaj v solastnino, kajti to je možno le s soglasjem vseh etažnih lastnikov.
denarna socialna pomoč - ugotavljanje materialnega položaja - samska oseba - postopek za razvezo zakonske zveze
Pri ugotavljanju materialnega položaja družine se zakonec izjemoma ne šteje kot družinski član v primeru, da zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. V sporni zadevi je tožnik sicer dokazoval, da v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, vendar pa tudi, če bi bil izpolnjen omenjeni pogoj, ni izpolnjen naslednji z zakonom določeni pogoj, to pa je, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Postopek za razvezo je bil že začet, vendar pa je tožnik umaknil tožbo za razvezo zakonske zveze, zato je bil postopek za razvezo zakonske zveze s sklepom sodišča končan, še preden je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ker v času odločanja tožene stranke ni bil začet postopek za razvezo zakonske zveze, ni izpolnjen pogoj, da se tožnikova žena ne bi upoštevala pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke zavrnilo.
IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058640
OZ člen 282, 282/1, 311. ZDoh-2 člen 27. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 21, 21/1, 53, 53/2, 57, 67, 67/1, 67/1-3, 76, 76/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
razlaga izvršilnega naslova - bruto ali neto znesek - odškodnina - dohodnina - davčna obveznost - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete - kršitev načela kontradiktornosti - odgovor na odgovor na ugovor - delno neobrazložen ugovor - nedopustne pritožbene novote - pobot
Davčni vidiki obravnave posameznih vrst odškodnin bi bili za izvršilni postopek pravno pomembni, če bi se jasno in nedvoumno izražali skozi izrek sodbe (izvršilnega naslova).
Izvršilno sodišče ne more biti zadolženo za presojo, ali je v izreku izvršilnega naslova upniku prisojeni znesek podvržen plačilu dohodnine ali ne. To presojo je oziroma bi bilo moralo opraviti pravdno sodišče in njen rezultat ustrezno upoštevati v izreku izvršilnega naslova, tako da bi bilo iz njega jasno razvidno, ali je odškodnina prisojena v bruto ali v neto znesku.
Presoja, ali mora biti dolžniku pred odločitvijo o ugovoru dana možnost izjave glede upnikovega odgovora na ugovor, je odvisna od okoliščin posameznega primera - zlasti pa od vsebine ugovora in odgovora na ugovor oziroma od pomembnosti vpliva odgovora na ugovor na odločitev o ugovoru.
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/3.
Zahteva za dopolnitev vloge – nepopolna vloga – opozorilo na posledice – zahteva za opravo posameznih preiskovalnih dejanj – zavrženje vloge – opis kaznivega dejanja ki je predmet posameznih preiskovalnih dejanj – zakonski znak kaznivega dejanja goljufije – nejasen opis kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona, pa tudi ne določb kazenskega postopka. Zahtevo za dopolnitev vloge je ustrezno oblikovalo, v njem je navedlo sestavine, ki jih mora skladno s tretjim odstavkom 168. člena v zvezi s 429. členom ZKP vsebovati predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj in je vlagatelja opozorilo, da bo vlogo, v kolikor vseh potrebnih sestavin ne bo imela, zavrglo. Med njimi je navedlo, da mora imeti opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, pri čemer takšna navedba zadostuje, saj sodišče ne sme pozivati vlagatelja na dopolnitev vloge z opozarjanjem na pomanjkljivosti tako, da bi manjkajoče sestavine navajalo in jih s tem konkretiziralo, ker bi s tem že pozivanje samo pomenilo dopolnjevanje vloge.
Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje, je, ali to motenje poteka daljše časovno obdobje, na isti način, prvotno stanje v vmesnem času pa ni ponovno vzpostavljeno. Pri nadaljevanem motilnem dejanju teče rok za vložitev tožbe, odkar je tožnik izvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest.
V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za 50,00 EUR pogodbene kazni na dan zamude, vendar ne več kot 27.000,00 EUR. To pomeni, da je bil dogovor tudi v skupni maksimalni višini oziroma 27.000,00 EUR in da lahko stranka ugovarja tej vrednosti. Če je vrednost 50,00 EUR na dan primerna, ker je predstavljala 2 % vrednosti parcele, je treba presojati tudi skupno zgornjo mejo pogodbene kazni oziroma 27.000,00 EUR. V dosedanji sodni praksi so bili le primeri, ko je pogodbena kazen bila enaka vrednosti pogodbene izpolnitve, ne pa „desetkratnik“ vrednosti izpolnitve. Vendar je treba določbo 248. člena OZ razlagati skupaj s pogodbeno določitvijo višine pogodbene kazni. Pri tem pa je tudi pomembno, ali je tožeči stranki zaradi neizpolnitve tožene stranke nastala škoda, čemur je toženka oporekala, a sodišče prve stopnje njenega ugovora ni obravnavalo.
TELEKOMUNIKACIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0082298
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 362, 362/2. ZVVJTO člen 8, 8/4.
vračilo vlaganj – javno telekomunikacijsko omrežje – vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – neprerekana dejstva – priznana dejstva – zavrnitev dokaznega predloga z izvedencem – postopek pri državnem pravobranilcu – prekluzija – nedovoljene pritožbene novote – kabelsko omrežje – prehod v osnovna sredstva – prevzem kabelskega omrežja – vključitev v telekomunikacijsko omrežje – prevzem infrastrukture
Ker gre v tem primeru za predlagalni nepravdni postopek, je navedeno dejstvo podvrženo prekluziji, posebej še, ker izvira iz listinskega gradiva, ki ga je predlagateljica priložila že svojemu predlogu.
V primeru nepopolnih podatkov o vključitvi vlagatelja zahtevka v javno telekomunikacijsko omrežje, o vrsti in obsegu vlaganj ter o takrat nastalem in priključenem omrežju je posebej predvideno sodelovanje sodnega izvedenca in po potrebi cenilca, tako glede dokazovanja obstoja pravice do vračila kot višine vračila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023455
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 364, 364/7.
kaznivo dejanje ponarejanja listin – uporaba ponarejene listine kot prave – podpis na listini – razlogi o izvedenih dokazih
Lastnoročni podpis že sam po sebi pomeni, da je listino podpisala oz. „izdala“ prav ta oseba, ki je na njej podpisana.
V skladu s 364. členom ZKP navajanje izvedenih dokazov ni obvezna sestavina sodbe. Sodišče prve stopnje se v sodbi tudi ni dolžno opredeliti do vseh izvedenih dokazov in se nanje opreti, temveč le do tistih, ki so za razsojo pomembni, ki dokazujejo odločilna dejstva in okoliščine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082254
ZASP člen 3, 3/2, 128, 128/2, 130, 130/1, 130/3. ZPP člen 212. Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih člen 2, 2-e, 15.
pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – proizvajalec fonogramov – plačilo nadomestila proizvajalcu fonogramov – nekomercialni fonogram – komercialni fonogram – javna priobčitev – trditveno in dokazno breme
Zvočni posnetek, ki ni izdan z namenom tržne eksploatacije, ne more imeti pravnega položaja komercialnega fonograma.
Nekomercialni fonogram z javno priobčitivjo ne more pridobiti pravnega položaja fonograma, izdanega za komercialne namene.
Neizdani posnetki ne morejo imeti pravnega položaja komercialnih fonogramov.
Če je tožnik menil, da je toženec na prireditvah „miksal“ različne zvoke, bi moral konkretizirano zatrjevati, da so zvočni posnetki, posneti s strani njegovih terenskih zastopnikov, vsebovali dele komercialnih fonogramov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080024
OZ člen 139, 147, 147/1, 148, 148/1, 186, 186/4, 604, 604/1. ZGD-1 člen 7. ZPP člen 8, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15. ZBPP člen 46, 46/3.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost delodajalca - odgovornost za obveznosti - družba z omejeno odgovornostjo - direktor
Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo odgovarja družba. Neposredne odgovornosti direktorja ni ne po specialnih predpisih statusnega prava, ne po splošnih pravilih odškodninskega prava.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – soprispevek oškodovanca – pravica odkloniti delo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – izvedensko mnenje – posledice bolezni – skaženost
Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je tožnik svojega nadrejenega opozoril, da delo ni varno. Po drugem odstavku 52. člena ZVZD ima delavec res pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vendar pa je tožnik nameščal le dvižne trakove, kar pa ni bilo delo, zaradi katerega bi mu grozila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje. Soprispevka tožnika tudi iz razloga, ki ga je upoštevalo sodišče prve stopnje (ker ni odklonil dela), tako ni. V ravnanju tožnika krivdnega ravnanja, ki bi utemeljevalo njegov soprispevek k nastanku škodnega dogodka, ni. Nevarnost za življenje ali zdravje tožnika je ostala v celoti v sferi tožene stranke, ki je opravljala nevarno dejavnost.