skupno premoženje – ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti – konstitutivni elementi – prenehanje zunajzakonske skupnosti – sprememba konstitutivnih elementov
ZZZDR v 12. členu zunajzakonsko skupnost opredeljuje kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, katera ima zanju enake pravne posledice, kot če bi jo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.
Pomanjkanje (prenehanje) čustvene navezanosti ene od strank na drugo samo po sebi ne zadostuje za neobstoj izvenzakonske skupnosti. Zgolj ta „sprememba“ zato do prenehanja izvenzakonske skupnosti ne more voditi. Odpasti morajo tudi ostali konstitutivni elementi.
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/3.
Zahteva za dopolnitev vloge – nepopolna vloga – opozorilo na posledice – zahteva za opravo posameznih preiskovalnih dejanj – zavrženje vloge – opis kaznivega dejanja ki je predmet posameznih preiskovalnih dejanj – zakonski znak kaznivega dejanja goljufije – nejasen opis kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona, pa tudi ne določb kazenskega postopka. Zahtevo za dopolnitev vloge je ustrezno oblikovalo, v njem je navedlo sestavine, ki jih mora skladno s tretjim odstavkom 168. člena v zvezi s 429. členom ZKP vsebovati predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj in je vlagatelja opozorilo, da bo vlogo, v kolikor vseh potrebnih sestavin ne bo imela, zavrglo. Med njimi je navedlo, da mora imeti opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, pri čemer takšna navedba zadostuje, saj sodišče ne sme pozivati vlagatelja na dopolnitev vloge z opozarjanjem na pomanjkljivosti tako, da bi manjkajoče sestavine navajalo in jih s tem konkretiziralo, ker bi s tem že pozivanje samo pomenilo dopolnjevanje vloge.
pritožba - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - rok za vložitev predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - vsebina pritožbe - zavrženje predloga
Čeprav predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora, glede na možnost sodišča prve stopnje iz tretjega odstavka 359. člena ZKP, v pritožbi ni izključen, je tedaj del pritožbenega predloga in ne samostojni predlog iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ki sme biti vložen le po pravnomočnosti sodbe. Da bi bil torej rok za vložitev predloga po tej zakonski določbi dejansko varovan že z istovrstnim predlogom v pritožbi, kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve, je narobe, kot je narobe s takšnim predlogom enačiti obsojenčevo vlogo z dne 30. 12. 2015, s katero si prizadeva, da kazen zapora sploh ne bil bila izvršena.
solastnina – ureditev razmerij med solastniki – redno upravljanje – nujen posel – posel, nujen za vzdrževanje solastne stvari – prekinitev postopka – hitrost postopka
Iz 112. člena ZNP izhaja, da je namen postopka za ureditev razmerij med solastniki v nadomestitvi njihovega soglasja z odločitvijo sodišča glede posla v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje solastne stvari, oziroma glede načina njenega upravljanja (uporabe). Vsebina omenjenega člena (oziroma celotnega 12. poglavja) kaže na to, da (kakor to smiselno izpostavlja tudi pritožba) mora biti postopanje (odločanje) sodišča hitro, saj v nasprotnem primeru bodisi ni moč opraviti posla, ki je nujen za redno vzdrževanje solastne stvari, bodisi je onemogočena (okrnjena) uporaba oziroma upravljanje takšne stvari, kar vse predstavlja bistveno vsebino (so)lastninske pravice. Upoštevaje pomembnost hitrega odločanja v takšnih postopkih in na drugi strani dejstvo, da sodišče prve stopnje ne ugotavlja, da bi bili solastni deleži sporni med samima udeležencema tega nepravdnega postopka, ni nobenega razloga za njegovo prekinitev.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0080031
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 59. ZNP člen 118, 118/2, 118/3. ZPP člen 32, 32/1.
ugotovitveni zahtevek – zavarovalna začasna odredba – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnica je res postavila ugotovitveni zahtevek, vendar pa je iz navedb v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe jasno razvidno, da je cilj tako pravdnega postopka kot predlaganega zavarovanja kasnejša delitev skupnega premoženja. V takem primeru pa ni nobenega razloga, da izdaja zavarovalne začasne odredbe ne bi bila dopustna.
Z določitvijo deležev na skupnem premoženju še ne bo nastala solastnina na posameznih stvareh, ki spadajo v skupno premoženje.
Trditvi toženca, da z vsebino poroštvenih izjav ni bil seznanjen, ni sledilo že prvostopenjsko sodišče. Toženec je poroštveni izjavi podpisal, kot zastopnik družbe. Če pogodb pred tem ni prebral, to ne more biti upoštevno. Če je res ravnal tako malomarno, kot zatrjuje, mora zato sam nositi posledice.
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje samo dejstvo, da teče postopek določitve pripadajočega zemljišča, pritožnikom ne daje pravnega interesa, saj je njihov pravni interes varovan že z zaznambo spora. Trditve o možnosti pridobitve gradbenega dovoljenja, o posegih predlagatelja in o ravnanju občine, ki bi sicer lahko utemeljevale pravni interes, pa so pritožniki podali šele v pritožbi, kar predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, zato je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080034
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 180, 180/1. ZOZP člen 20a. ZPP člen 8, 154, 154/2.
odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - trčenje motornega vozila in kolesarja - oprostitev odgovornosti - denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni rok - ustalitev škode - zamudne obresti - zamuda zavarovalnice - dokazna ocena - izvedensko mnenje
Ocena prič je domena sodišča. Ono je tisto, ki ocenjuje verodostojnost izpovedb. Če izvedenec (npr. v kazenskem postopku) svoje mnenje izdela na podlagi lastne ocene izpovedi udeležencev, ki jim nato sodišče (npr. pravdno) ob zaslišanju ne sledi, je logično, da je lahko drugo izvedensko mnenje, ki črpa iz dokazne ocene prič, ki jo je napravilo (pravdno) sodišče, drugačno.
Trenutek, kdaj oškodovanec izve za škodo, je raztegljiv in ne pomeni nujno trenutka, ko je do dogodka prišlo, če je škoda nastala kasneje ali če je bil obseg škode znan kasneje. V sodni praksi je že dolgo uveljavljeno stališče, da zastaranje prične teči tisti trenutek, ko se je škoda ustalila oziroma ko je znan njen obseg. Nobenega razumnega razloga, da tega stališča ne bi bilo mogoče uporabiti tudi glede škode zaradi smrti bližnjega, je pa ob ugovoru zastaranja s strani toženca na tožniku, da dokaže, da obseg škode ni bil znan že ob dogodku.
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-3, 8/1-4.
pravica do izjave – možnost obravnavanja pred sodiščem – načelo kontradiktornosti – zaslišanje strank – preložitev naroka – predlog za preložitev naroka – upravičen razlog za preložitev – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe
Pritožnik pravilno opozarja, da je bil predlog za preložitev glavne obravnave podan pravočasno, predvidena odsotnost z naroka za glavno obravnavo pa izkazana s predložitvijo potrdila o rezervaciji letalskih kart. Toženec je tako izkazal, da je bil odhod v London načrtovan in letalske karte rezervirane že preden mu je bil znan datum izvedbe naroka za glavno obravnavo, namen poti v tujino pa je toženec tudi v zadostni meri konkretiziral.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0022912
KZ-1 člen 61. ZKP člen 369, 370, 383, 383/1, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - izrek kazni - konkretizacija pritožbenih očitkov - vsebina pritožbe - uradni preizkus sodbe - meje preizkusa sodbe - posebni pogoj določen v pogojni obsodbi - neizpolnitev obveznosti po pogojni obsodbi
S povzeto pritožbeno obrazložitvijo pritožnik zanemari smisel posebnega pogoja, ki je, različno od smisla pri splošnem pogoju, ko se mora obsojenec vzdržati storitve novih kaznivih dejanj, v obsojenčevem aktivnem delovanju, brez katerega posebnega pogoja praviloma ni mogoče izpolniti.
pogodba o finančnem leasingu – kršitev pogodbe – odstop od pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost – delni umik tožbe – razlog umika tožbe – stroški postopka – načelo uspeha
Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka: tožena stranka je vozilo vrnila pred vložitvijo predloga za izvršbo, tožeča stranka pa je postavila tožbeni zahtevek v nasprotju z določilom drugega odstavka VIX. Splošnega dela pogodbe o finančnem leasingu št. FV-06, ker tožbenega zahtevka ni zmanjšala za cenitveno vrednost vozila. Glede na citirano določilo splošnega dela pogodbe o finančne leasingu, je tožeča stranka tožbo, v presežku nad dosojenim delom, vložila neutemeljeno, kar bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo upoštevati, ko bo odločalo o uspehu tožeče stranke v pravdnem postopku.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
luknja na igrišču - odškodninska odgovornost zavoda za prestajanje kazni zapora - vzdrževanje igrišča - bistvena kršitev določb postopka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem
Tudi pritožbeno sodišče glede na v izvedenem postopku ugotovljeno dejansko stanje ocenjuje, da tožnik nosi odgovornost za nastanek škodnega dogodka sam. Takšen zaključek utemeljujejo pred sodiščem prve stopnje izvedeni dokazi, izpovedbe tožnika in zaslišanih prič, ki ne podpirajo očitka opustitve dolžnega ravnanja zavarovanca toženke, ki bi rezultiralo s krivdo za nastanek tožniku nastale škode. Tožnik (ta izrecno izpove, da „obsojenci sami rečejo pred igro, da je treba igrišče urediti“), kot tudi vse v postopku zaslišane priče (E.E., D.R. in B.P.), smiselno skladno izpovedujejo, da so vsa igrišča urejali obsojenci sami oziroma tisti obsojenci, ki so bili zadolženi za urejanje okolja, po potrebi pred igro.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023455
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 364, 364/7.
kaznivo dejanje ponarejanja listin – uporaba ponarejene listine kot prave – podpis na listini – razlogi o izvedenih dokazih
Lastnoročni podpis že sam po sebi pomeni, da je listino podpisala oz. „izdala“ prav ta oseba, ki je na njej podpisana.
V skladu s 364. členom ZKP navajanje izvedenih dokazov ni obvezna sestavina sodbe. Sodišče prve stopnje se v sodbi tudi ni dolžno opredeliti do vseh izvedenih dokazov in se nanje opreti, temveč le do tistih, ki so za razsojo pomembni, ki dokazujejo odločilna dejstva in okoliščine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082254
ZASP člen 3, 3/2, 128, 128/2, 130, 130/1, 130/3. ZPP člen 212. Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih člen 2, 2-e, 15.
pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – proizvajalec fonogramov – plačilo nadomestila proizvajalcu fonogramov – nekomercialni fonogram – komercialni fonogram – javna priobčitev – trditveno in dokazno breme
Zvočni posnetek, ki ni izdan z namenom tržne eksploatacije, ne more imeti pravnega položaja komercialnega fonograma.
Nekomercialni fonogram z javno priobčitivjo ne more pridobiti pravnega položaja fonograma, izdanega za komercialne namene.
Neizdani posnetki ne morejo imeti pravnega položaja komercialnih fonogramov.
Če je tožnik menil, da je toženec na prireditvah „miksal“ različne zvoke, bi moral konkretizirano zatrjevati, da so zvočni posnetki, posneti s strani njegovih terenskih zastopnikov, vsebovali dele komercialnih fonogramov.
znižano plačilo vrtca - otroški dodatek - zmotna uporaba materialnega prava - upoštevanje regresa za letni dopust
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je tožena stranka pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do otroškega dodatka in pri znižanju plačila vrtca nepravilno upoštevala regres, zaradi česar je ugodilo tožbenemu zahtevku ter izpodbijane odločbe tožene stranke odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Način upoštevanja dohodka je predpisan v 15. členu ZUPJS, ki v petem odstavku določa, da podrobnejši način upoštevanja dohodkov po tem zakonu določi minister, pristojen za socialno varstvo. Zakon odkazuje na uporabo Pravilnika, katerega sestavni del je tudi priloga glede načina izračuna dohodkov iz odločbe o odmeri dohodnine ali informativnega izračuna. Tožena stranka je pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev pravilno upoštevala znesek prejetega regresa, skladno z ZUPJS in Pravilnikom, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080024
OZ člen 139, 147, 147/1, 148, 148/1, 186, 186/4, 604, 604/1. ZGD-1 člen 7. ZPP člen 8, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15. ZBPP člen 46, 46/3.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost delodajalca - odgovornost za obveznosti - družba z omejeno odgovornostjo - direktor
Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo odgovarja družba. Neposredne odgovornosti direktorja ni ne po specialnih predpisih statusnega prava, ne po splošnih pravilih odškodninskega prava.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – soprispevek oškodovanca – pravica odkloniti delo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – izvedensko mnenje – posledice bolezni – skaženost
Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je tožnik svojega nadrejenega opozoril, da delo ni varno. Po drugem odstavku 52. člena ZVZD ima delavec res pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vendar pa je tožnik nameščal le dvižne trakove, kar pa ni bilo delo, zaradi katerega bi mu grozila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje. Soprispevka tožnika tudi iz razloga, ki ga je upoštevalo sodišče prve stopnje (ker ni odklonil dela), tako ni. V ravnanju tožnika krivdnega ravnanja, ki bi utemeljevalo njegov soprispevek k nastanku škodnega dogodka, ni. Nevarnost za življenje ali zdravje tožnika je ostala v celoti v sferi tožene stranke, ki je opravljala nevarno dejavnost.
denarna socialna pomoč - ugotavljanje materialnega položaja - samska oseba - postopek za razvezo zakonske zveze
Pri ugotavljanju materialnega položaja družine se zakonec izjemoma ne šteje kot družinski član v primeru, da zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. V sporni zadevi je tožnik sicer dokazoval, da v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, vendar pa tudi, če bi bil izpolnjen omenjeni pogoj, ni izpolnjen naslednji z zakonom določeni pogoj, to pa je, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Postopek za razvezo je bil že začet, vendar pa je tožnik umaknil tožbo za razvezo zakonske zveze, zato je bil postopek za razvezo zakonske zveze s sklepom sodišča končan, še preden je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ker v času odločanja tožene stranke ni bil začet postopek za razvezo zakonske zveze, ni izpolnjen pogoj, da se tožnikova žena ne bi upoštevala pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke zavrnilo.
TELEKOMUNIKACIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0082298
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 362, 362/2. ZVVJTO člen 8, 8/4.
vračilo vlaganj – javno telekomunikacijsko omrežje – vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – neprerekana dejstva – priznana dejstva – zavrnitev dokaznega predloga z izvedencem – postopek pri državnem pravobranilcu – prekluzija – nedovoljene pritožbene novote – kabelsko omrežje – prehod v osnovna sredstva – prevzem kabelskega omrežja – vključitev v telekomunikacijsko omrežje – prevzem infrastrukture
Ker gre v tem primeru za predlagalni nepravdni postopek, je navedeno dejstvo podvrženo prekluziji, posebej še, ker izvira iz listinskega gradiva, ki ga je predlagateljica priložila že svojemu predlogu.
V primeru nepopolnih podatkov o vključitvi vlagatelja zahtevka v javno telekomunikacijsko omrežje, o vrsti in obsegu vlaganj ter o takrat nastalem in priključenem omrežju je posebej predvideno sodelovanje sodnega izvedenca in po potrebi cenilca, tako glede dokazovanja obstoja pravice do vračila kot višine vračila.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0083871
ZPPCP-1 člen 2, 2/1, 2/2, 67, 70, 70/2, 74. OZ člen 190, 190/1, 289, 300, 921, 943, 943/2, 1083, 1083/1. ZOR člen 1087. ZFPPIPP člen 151, 151/1, 269, 269/1, 269/5. ZPP člen 151, 151/1.
Bančno garancijo lahko izda le banka, druga toženka pa ni bila banka in že zato ni mogla dati bančne garancije.
Prva toženka ni bila v kakšnem posebnem davčnem položaju kot katerakoli druga pravna oseba. Pri nakupu bencina je torej morala plačati ne le njegovo vrednost brez davkov, temveč tudi DDV in trošarino. Takšna je bila tudi vrednost izgubljenega bencina. Če se je na tej poti izgubil bencin, ga je morala tožena stranka nadomestiti z drugim, za katerega je poleg čiste nabavne cene morala plačati še obe davščini.
Terjatev na povrnitev stroškov iz v času pričetka stečajnega postopka še nedokončanega pravdnega postopka, nastane šele s končanjem pravdnega postopka.