Sporazum o nadomestni izpolnitvi je veljaven pod pogojem, da upnik jasno izjavi voljo, da dolžnikovo izpolnitev sprejema kot nadomestno izpolnitev. Samo na podlagi okoliščine, da je kot izpolnitev sprejel izpolnitveno ravnanje, ki ni predmet njegovega izpolnitvenega zahtevka, še ni mogoče sklepati, da je upnik s tem privolil v tako izpolnitev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - blokada transakcijskega računa - zastavljeno premoženje
S prvostopenjskim sklepom je bil predlog tožene stranke zavrnjen pravilno, saj tožena stranka sploh ni navedla, da ne more priskrbeti denarja brez ogrožanja svoje dejavnosti. Dejstvo, da naj bi imela zastavljeno vse premoženje še zdaleč ne pomeni, da si denarja za plačilo sodne takse ne more priskrbeti; to je med drugim odvisno od vrednosti zastavljenih stvari dolgov, s katerimi je obremenjeno premoženje. Glede tega pa tožena stranka ni navedla ničesar.
Sodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, je bila sklenjena pod razveznim pogojem. Določeno je bilo, da se za določeno ceno proda stanovanje v roku enega leta in da se v tem primeru izkupiček razdeli po drugačnem procentu kot je solastniški delež v zemljiški knjigi. Ker se razvezni pogoj ni izpolnil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se solastnina razdruži po določbah od 69. do 71. člena SPZ.
spor majhne vrednosti – mandatna pogodba – plačilo – višina plačila – število opravljenih ur vožnje – izplačilo – dejansko stanje – pritožbeni razlogi
Sodba, s katero je končan spor v postopku o sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče je zato vezano na dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila naročnica storitve toženka in da je pri pravni prednici tožnice opravila 139 ur vožnje, za kar je tožnici dolžna plačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0084226
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 369, 369/3, 369/4, 369/5, 1034, 1034/3. SZ-1 člen 5.
pogodba o upravljanju – terjatev za dobavljeno toplotno energijo – zastaranje – enoletni zastaralni rok – vložitev predloga za izvršbo – pretrganje zastaranja – zastaralni rok pri pretrganju – sklep o izvršbi – zaključek izvršilnega postopka – poroštvo
Zastaranje po pretrganju zaradi vložitve predloga za izvršbo ne prične teči znova od naslednjega dne po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč šele, ko je postopek končan. Pravnomočen sklep o izvršbi namreč ne pomeni zaključka izvršilnega postopka.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – pravna oseba – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – blokada transakcijskega računa – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pomanjkljiva trditvena podlaga – nedovoljene pritožbene novote
Blokada transakcijskega računa izkazuje le občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, zaradi katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožnice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023471
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje goljufije – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja – goljufivi namen – lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin – puščanje v zmoti – običajna neizpolnitev pogodbe – civilnopravno razmerje – kršitev kazenskega zakona
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi tega z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga v tem pušča v zmoti.
izvršba na nepremičnino – izročitev nepremičnine kupcu – izselitev dolžnika iz stanovanja – izpraznitev in izročitev nepremičnine – izvršilni naslov zoper dolžnika – ugovor tretjih v kasnejši izvršbi
V sklepu o izročitvi nepremičnine v primeru nepremičninske izvršbe izvršilno sodišče odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, saj je to izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Sklep se lahko nanaša le na dolžnika in je torej izvršilni naslov zoper dolžnika, morebitne pravice tretjih oseb pa na dolžnost dolžnika za izselitev iz družinske stanovanjske hiše ne morejo vplivati. Zgolj lastnik se je dolžan izseliti iz nepremičnin in jih proste oseb stvari, ki se nanašajo le na dolžnikove stvari, izročiti kupcu v posest, morebitne pravice tretjih oseb, to je obstoj osebne služnosti, pa lahko tretja oseba uveljavlja z ugovorom tretje v izvršilnem postopku, ki bo tekel na podlagi izvršilnega naslova.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023472
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje goljufije – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja – goljufivi namen – ustvarjanje zmotne predstave ali prikrivanje dejanskih okoliščin – puščanje v zmoti – kršitev kazenskega zakona
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga s tem pušča v zmoti.
nagrada izvedenca – pravica do nagrade – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – pripombe na izvedensko mnenje
V postopku postavljen sodni izvedenec je s sklepom sodišča naloženo nalogo opravil. Za izdelano izvedensko mnenje je upravičen do plačila. Nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ne vpliva na njegovo pravico do plačila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085847
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. OZ člen 7.
bančna garancija – bančna garancija na prvi poziv – garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti – kršitev pogodbe – unovčitev bančne garancije – abstraktnost bančne garancije – temeljni posel – izpolnitev obveznosti – predpostavke za unovčitev – prepoved zlorabe pravic – zloraba bančne garancije – začasna odredba – prepoved izplačila – nevarnost – težko nadomestljiva škoda – reverzibilnost – trditveno breme – stečaj
Ker neodvisnost bančne garancije od osnovnega posla omogoča zlorabe, se je zaradi preprečevanja zlorab izoblikovala praksa, da v primeru, ko naročnik garancije z verjetnostjo izkaže, da je brez dvoma jasno, da iz navedb v zahtevi za plačilo in priloženih dokumentov ne izhaja obveznost plačila, da je osnovna obveznost brez dvoma izpolnjena na zadovoljiv način ali je jasno, da je izpolnitev osnovne obveznosti z namernim nepravilnim ravnanjem povzročil upravičenec, sodišče na predlog naročitelja garancije izda začasno odredbo, s katero se garantu odredi zadržanje plačila ali prepoved izplačila garancijskega zneska.
V primeru, ko upnik zatrjuje zlorabo bančne garancije, je prav od presoje dejstev v zvezi z jasno in zadovoljivo izpolnitvijo obveznosti iz temeljnega posla odvisno, ali je podana zloraba garancije ali ne.
Ob neprerekanih trditvah upnika, s katerimi je izkazal tako nelikvidnost, kot tudi prezadolženost, čemur dolžnik ni oporekal, je pravilen zaključek, da upniku v primeru unovčenja garancije v celotnem znesku grozi stečaj. Da so posledice stečaja za upnika ireverzibilne pa ni nobenega dvoma.
IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058672
OZ člen 375, 375/1. ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2, 358, 358-5. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/4, 41/5.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - kreditna pogodba - notarski zapis - zapadlost terjatve - vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve - dokazilo o vročitvi - dokazilo o poslani izjavi - obvestilo zastavnemu dolžniku - izjava o zapadlosti terjatve - dogovor glede načina pošiljanja - odstop od pogodbe - nedopustne pritožbene novote - obrestovanje obresti - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - preizkus po uradni dolžnosti
Določbe tretjega odstavka 20.a člena ZIZ zaradi varstva upnikov pred "nesodelujočimi" dolžniki ne gre tolmačiti povsem dobesedno.
Poleg ustaljenega stališča sodne prakse, v skladu s katerim kot dokazilo o vročitvi upnikove pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku po tretjem odstavku 20. a člena ZIZ zadostuje obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve te izjave, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da sta stranki v konkretni kreditni pogodbi v obliki notarskega zapisa sklenili celo izrecen dogovor glede načina pošiljanja in domneve o vročitvi vseh pisanj v zvezi s to kreditno pogodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0084686
ZVCP-1 člen 25, 25/1, 25/2, 25/3, 27, 27/1, 40, 44, 44/1. OZ člen 154.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - traktor na cesti - izključna krivda enega voznika - doktrina zadnje jasne priložnosti - načelo „last clear chance“
Od vsakega povprečno izkušenega in skrbnega voznika se sme pričakovati, da v primeru, če hitrost in druge razmere na cesti to dopuščajo, ustavi, ko na cesti opazi oviro. Gre za tim. načelo zadnje jasne priložnosti (angl.: last clear chance), ko z razumno vožnjo vsak zlahka prepreči nesrečo tudi v situaciji, ki jo je nekdo (so)zakrivil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072541
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353. ZFPPIPP člen 249. ZPP člen 13, 341.
zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – obstoj kaznivega dejanja – predhodno vprašanje – dolžina zastaralnega roka – zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje bi moralo ob presoji utemeljenosti ugovora zastaranja toženca uporabiti tudi določbo 353. člena OZ in ugotoviti, ali je bila vtoževana škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Ugotoviti bi moralo, ali je toženec res ravnal tako, kot navaja tožnica, in ali je za svoja ravnanja odgovoren, ter nadalje še, ali imajo toženčeva ravnanja znake kaznivega dejanja, in katerega, saj so relevantna le tista kazniva dejanja, za pregon katerih je predpisan daljši zastaralni rok od siceršnjega roka, v katerem zastarajo odškodninske terjatve. V tem primeru je torej obstoj kaznivega dejanja predhodno vprašanje, ker je od njega odvisna dolžina zastaralnega roka, od dolžine zastaralnega roka pa je odvisna odločitev o glavni stvari.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – javna dražba – osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe – ožje povezana oseba – pisna izjava – smiselna uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – soglasje sodišča k sklenitvi prodajne pogodbe – prenehanje pravic tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe – prenehanje hipoteke – prepoved zlorabe pravic
ZFPPIPP vsebuje jasna pravila glede kroga oseb, s katerimi stečajni dolžnik, ki je pravna oseba, ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja, saj jih taksativno našteva. V osebnem stečaju pa je treba taksativno naštete osebe v razmerju do stečajnega dolžnika, ki je fizična oseba, uporabiti smiselno temu dejstvu.
Pravilo, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku in z družbenikom, katerega delež v kapitalu stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov, se v postopku osebnega stečaja ne more uporabiti neposredno. Okoliščina, da zakon dolžniku, ki je pravna oseba, prepoveduje sklenitev pogodbe z osebami, ki so vodili njegove posle in so jo upravljali, fizična oseba pa sama vodi svoje posle, vodi v zaključek, da je v osebnem stečaju treba navedeno pravilo razumeti tako, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja sam s sabo. Oseba v osebnem stečaju prav tako ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja z osebo, ki ima v razmerju do sodnika ali upravitelja in (smiselno) do stečajnega dolžnika položaj ožje povezane osebe po definiciji iz 18. člena ZFPPIPP. Kot tudi ne s pravno osebo, v kapitalu katere ima katera prej navedena fizična oseba (sodnik, upravitelj, dolžnik) delež, večji od 50 odstotkov.
Zakon predpisuje obličnost izjave kupca. Izjavo mora podati kupec v pisni obliki, kar predpostavlja tudi njegov podpis na izjavi. V primeru neresnične izjave se presoja odgovornost tistega, ki je sodišču podal pisno izjavo. Izjava, da bi se lahko štela za resnično in verodostojno, mora biti sestavljena za konkreten primer nakupa premoženja od določenega prodajalca. Če je dana pri nakupu v osebnem stečaju, ne more biti enaka kot pri nakupu premoženja od stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/3, 12/4. ZUPJS člen 17, 18, 18/1, 18/1-3. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/1, 14/2. ZSVarPre člen 11, 25. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjšanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 3, 5, 6.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – dvom v podatke v izjavi o premoženjskem stanju – odvzem dokazne vrednosti izjavi – poslovni delež
Sodišče lahko izjavi o premoženjskem stanju odvzame dokazno vrednost le v primeru, ko ni dvoma, da je stranka v njej namerno in z namenom oškodovanja javnih sredstev in zagotovitve premoženjske koristi sebi v njej navedla napačne podatke. Podatek o poslovnih deležih je sicer potrebno vpisati pod točko 4. izjave dela B izjave o premoženjskem stanju kot kapitalsko naložbo, vendar pa ni mogoče trditi, da povprečna laična stranka pozna definicijo termina kapitalskih naložb ter tako z nenavedbo podatka o poslovnem deležu zavaja sodišče.
pooblaščenec – plačilo za zastopanje – brezplačna pravna pomoč – odvetniška tarifa – polovični znesek
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči nični. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da znašajo stroški tožene stranke polovico zneska, kot bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi. Le stroški v tej višini predstavljajo potrebne pravdne stroške tožene stranke.
izvršba na nepremičnino – izročitev nepremičnine kupcu – izselitev dolžnika iz stanovanja – izpraznitev in izročitev nepremičnine – izvršilni naslov zoper dolžnika – ugovor tretjih v kasnejši izvršbi
Kadar sodišče odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, je tak sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Izpraznitev se lahko nanaša le na dolžnika in na stanovanjske bivalne prostore ter ne more obsegati tudi vseh z dolžnikom živečih oseb in celo izselitev iz gospodarskega poslopja. Morebitne tretje osebe, ki živijo z dolžnikom v stanovanjski hiši, bodo lahko uveljavljale ugovor tretjega v morebitni kasnejši izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – točke investicijskih vzajemnih skladov kot skupno premoženje – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – subjektivna nevarnost – delež na skupnem premoženju
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranjajo položaja posebnega premoženja.