pravdni postopek – zaslišanje prič – prepoved stranki zastaviti vprašanje ob zaslišanju strank ali prič – pravica do izjave
Sodnica je tožnici prepovedala posamezno vprašanje, ki jih ga je zastavila tožencema ob zaslišanju, takrat, ko se vprašanje ni nanašalo na zadevo ali za zadevo ni bilo relevantno oziroma takrat, ko tožnica ni zastavila vprašanja in je le pojasnjevala dejstva v zvezi z odgovori tožencev.
spor majhne vrednosti – mandatna pogodba – plačilo – višina plačila – število opravljenih ur vožnje – izplačilo – dejansko stanje – pritožbeni razlogi
Sodba, s katero je končan spor v postopku o sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče je zato vezano na dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila naročnica storitve toženka in da je pri pravni prednici tožnice opravila 139 ur vožnje, za kar je tožnici dolžna plačati.
prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja- predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - nadaljevanje prekinjenega postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva
Če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – javna dražba – osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe – ožje povezana oseba – pisna izjava – smiselna uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – soglasje sodišča k sklenitvi prodajne pogodbe – prenehanje pravic tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe – prenehanje hipoteke – prepoved zlorabe pravic
ZFPPIPP vsebuje jasna pravila glede kroga oseb, s katerimi stečajni dolžnik, ki je pravna oseba, ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja, saj jih taksativno našteva. V osebnem stečaju pa je treba taksativno naštete osebe v razmerju do stečajnega dolžnika, ki je fizična oseba, uporabiti smiselno temu dejstvu.
Pravilo, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku in z družbenikom, katerega delež v kapitalu stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov, se v postopku osebnega stečaja ne more uporabiti neposredno. Okoliščina, da zakon dolžniku, ki je pravna oseba, prepoveduje sklenitev pogodbe z osebami, ki so vodili njegove posle in so jo upravljali, fizična oseba pa sama vodi svoje posle, vodi v zaključek, da je v osebnem stečaju treba navedeno pravilo razumeti tako, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja sam s sabo. Oseba v osebnem stečaju prav tako ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja z osebo, ki ima v razmerju do sodnika ali upravitelja in (smiselno) do stečajnega dolžnika položaj ožje povezane osebe po definiciji iz 18. člena ZFPPIPP. Kot tudi ne s pravno osebo, v kapitalu katere ima katera prej navedena fizična oseba (sodnik, upravitelj, dolžnik) delež, večji od 50 odstotkov.
Zakon predpisuje obličnost izjave kupca. Izjavo mora podati kupec v pisni obliki, kar predpostavlja tudi njegov podpis na izjavi. V primeru neresnične izjave se presoja odgovornost tistega, ki je sodišču podal pisno izjavo. Izjava, da bi se lahko štela za resnično in verodostojno, mora biti sestavljena za konkreten primer nakupa premoženja od določenega prodajalca. Če je dana pri nakupu v osebnem stečaju, ne more biti enaka kot pri nakupu premoženja od stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/3, 12/4. ZUPJS člen 17, 18, 18/1, 18/1-3. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/1, 14/2. ZSVarPre člen 11, 25. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjšanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 3, 5, 6.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – dvom v podatke v izjavi o premoženjskem stanju – odvzem dokazne vrednosti izjavi – poslovni delež
Sodišče lahko izjavi o premoženjskem stanju odvzame dokazno vrednost le v primeru, ko ni dvoma, da je stranka v njej namerno in z namenom oškodovanja javnih sredstev in zagotovitve premoženjske koristi sebi v njej navedla napačne podatke. Podatek o poslovnih deležih je sicer potrebno vpisati pod točko 4. izjave dela B izjave o premoženjskem stanju kot kapitalsko naložbo, vendar pa ni mogoče trditi, da povprečna laična stranka pozna definicijo termina kapitalskih naložb ter tako z nenavedbo podatka o poslovnem deležu zavaja sodišče.
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve, da je bila kotna brusilka v lasti prvega toženca, ki je skrbel za delovanje orodja in strojev, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bil slednji dolžan nadzirati varnost (tehnično ustreznost) strojev in orodja. Zato pritožbene trditve druge toženke, da je bil za varnost delovnega okolja in procesa zadolžen stranski intervenient, ki je nadziral in razporejal delo, niso utemeljene.
Poudariti velja, da poškodbe ni povzročil razžarjeni opilek, temveč kos rezalne plošče. Že zato navedba, da je tožnik prispeval k nastanku škode, ko je kljub iskram gledal proti kotni brusilki, čeprav bi se moral zavedati možnosti, da mu opilek prileti v oko, ne zdrži resne presoje. Prav tako je povsem neživljenjsko stališče, da bi tožnik moral predvideti raztrganje rezalne plošče drugega delavca, ki je posledica tehnične neustreznosti orodja.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – normalno poslovanje – pomanjkljive trditve in dokazi – pritožbene novote
Tožeča stranka je razloge, ki utemeljujejo predlog za oprostitev plačila sodne takse, navedla šele v pritožbi. Ker gre za pritožbene novote, teh dejstev sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Pritožbeno sodišče pa jih ne sme upoštevati, zato ker tožeča stranka ni navedla upravičenega razloga, zakaj trditev glede premoženjskega finančnega in likvidnostnega stanja brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0071267
ZFPPIPP člen 248. ZDen člen 24, 67. ZZZDR člen 211. OZ člen 198, 255, 351. ZD člen 131.
zahtevek dedičev denacionalizacijskega upravičenca – najemna pogodba med denacionalizacijskim zavezancem (najemodajalcem) in tožencem (najemnikom) – pristop skrbnice za poseben primer k sklenjeni najemni pogodbi – stečaj najemnika – neodpoved najemne pogodbe – neizpolnitev pogojev za paulijansko tožbo – skrbnik za poseben primer po ZDen – začasni skrbnik zapuščine – višina najemnine – zastaranje terjatve za plačilo zakupnine
Sodišče prve stopnje je štelo, da je po „prenehanju najemne pogodbe“, to je od 23. 11. 2012 (stečaj) do avgusta 2014, ko je tožena stranka prodala svojih 5/6 nepremičnine, zahtevek utemeljen po 198. členu OZ oziroma da je tožena stranka obogatena. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da ima pritožba prav, ko opozarja na 248. člen ZFPPIPP. Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka z enomesečnim odpovednim rokom.
SPZ člen 65, 65/1. OZ člen 1003. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupnost pravdnih strank podobna izvenzakonski skupnosti - premoženjske posledice ob razpadu skupnosti - nakup stanovanja - lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica več oseb - solastnina - dogovor o solastninskih deležih - skupnost - societas - prodaja stanovanja - delitev solastnine - uporaba SPZ - uporaba OZ
Premoženje, ki sta ga pravdni stranki pridobili skupaj (pretežno je bilo pridobljeno do leta 2007), ni skupno premoženje, glede katerega bi veljala domneva iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR, da sta deleža pravdnih strank na njem enaka, mogoče pa bi bilo dokazovati drugačne prispevke.
Razmerje med pravdnima strankama ni societas, ampak solastninska skupnost po prvem odstavku 65. člena SPZ. V 1003. členu OZ je jasno poudarjena subsidiarna narava določb XXVIII. poglavja. Pravila posebnih zakonov imajo prednost pred splošnimi pravili OZ o skupnostih, prav posebej je treba izpostaviti subsidiarnost določb OZ o skupnosti v primerjavi z ureditvijo solastnine v SPZ.
Solastno premoženje sta pravdni stranki pridobivali na podlagi pravnih poslov. Pritožnik ne izpodbija dokazne ocene sodišča prve stopnje, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bosta postala solastnika v enakih deležih, torej vsak do ene polovice, nasprotno – pritrjuje ji. Glede na tak dogovor, ki je bil tudi realiziran z vpisi v zemljiški knjigi, ne more biti pomembno, koliko natančno je katera od pravdnih strank prispevala k nakupom oz. k nakupu konkretnega stanovanja. Vprašanje, kdo je plačal kupnino, za pridobitev lastninske pravice sploh ni odločilnega pomena. Še manj odločilno je, koliko je katera od pravdnih strank prispevala za kakšne druge skupne investicije ali stroške. Glede na postavljeni tožbeni zahtevek (in ugovore) za obravnavanje drugih premoženjskih razmerij ni bilo nobene podlage.
Ker je toženec ob prodaji solastne nepremičnine zadržal vso kupnino, mora tožnici vrniti del, ki ustreza njenemu solastninskemu deležu. Delitev kupnine je namreč posledica solastninske pravice. Obstoja dogovora, da naj se kupnina med solastnika deli drugače kot v skladu s solastninskimi deleži strank, pritožnik ni uspel dokazati.
ZTLR člen 52, 56. SPZ člen 218. ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1, 319, 319/2.
tožba na ugotovitev služnosti – pravnoposlovni način pridobitve služnostne pravice – prava pogodbena volja – sprememba tožbe v ponovljenem postopku – dovolitev spremembe tožbe – razlog smotrnosti – zavrženje dela tožbenega zahtevka – ugovor pravnomočno razsojene stvari
Za nastanek stvarne pravice je – v primeru neusklajenosti soglasne volje pogodbenikov in njene izjave v pisni pogodbi – odločilna soglasna volja pogodbenikov.
ZGD-1 člen 474, 474/3, 474/4, 523, 523/1. ZSDU člen 91, 94, 98, 98/1.
družbena pogodba – sprememba akta o ustanovitvi družbe – vpis spremembe – kadrovska vprašanja – izobrazbeni kriteriji poslovodstva – določitev izobrazbene strukture poslovodstva – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – svet delavcev – zadržanje odločitve – zadržanje odločitve o spremembi akta o ustanovitvi – zadržanje odločitve delodajalca – arbitraža
Ustanovitelju ni mogoče oziroma dopustno odreči pristojnosti odločanja o upravljalskem ustroju družbe z omejeno odgovornostjo, katere ustanovitelj je, vključno z zahtevo o izobrazbeni strukturi poslovodstva. Ne more biti ustanovitelju vseeno, kako strokovno usposobljeni so člani poslovodstva njegove družbe, zato tudi opredelitev izobrazbenih kriterijev za člane poslovodstva že v samem aktu o ustanovitvi ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ni nedopustna.
V obravnavanem primeru ni šlo za zadržanje odločitve delodajalca, torej družbe, pač pa za zadržanje odločitve ustanovitelja družbe delodajalca, ki pa v določbah ZSDU nima podlage. Že zato je pravilno stališče registrskega sodišča, da niti ne gre za predhodno vprašanje, zaradi katerega bi bilo treba prekiniti postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0084454
OZ člen 179. ZVZD člen 8.
odškodninska obveznost – nepremoženjska škoda – poškodba na delovnem mestu – odgovornost delodajalca – temelj obveznosti – kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu – vzročna zveza – odsotnost vzročne zveze – teorija o adekvatni vzročnosti – trditvena podlaga
Tožnica je s svojim zahtevkom uveljavljala plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala pri opravljanju dela v pomivalnici zavarovanca toženke, ko je pri vnosu pekača v pomivalni stroj z desnico po mezinčevi strani zapestja močno udarila ob rob vrat pomivalnega stroja. Sodišče prve stopnje je njen zahtevek pravilno zavrnilo. Zaključilo je, da je podana protipravnost ravnanja zavarovanca toženke, da pa med njegovimi kršitvami ZVZD in nastalo škodo ni vzročne zveze.
Zmotno je pritožbeno naziranje, da teorija o adekvatni vzročnosti v sodni praksi ni splošno sprejeta.
ZPP člen 80, 81, 81/1, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
prekinitev postopka zaradi prenehanja pravne osebe – nadaljevanje prekinjenega postopka – odprava pomanjkljivosti – sposobnost biti stranka – ustavna pravica do sodnega varstva – povrnitev stroškov nepravdnega postopka
Kljub temu, da predlagatelj ne obstaja več, je o predlogu nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka treba odločiti.
najemna pogodba - kršitev najemne pogodbe - oddaja poslovnega prostora družbam s konkurenčno dejavnostjo - poslovna odškodninska odgovornost
Ne gre za kršitev najemne pogodbe, če je najemodajalka v istem trgovskem centru oddala poslovne prostore drugim družbam, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo, kot najemnica, saj je slednja ob podpisu najemne pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti, v kakšno poslovno okolje se podaja, kakšne trgovine v trgovskem centru že poslujejo oziroma pričenjajo s poslovanjem skupaj z njo, ter da nekatere izmed njih prodajajo artikle, za katere je med drugim registrirana tudi tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081188
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/6. ZPP člen 155, 163, 163/1, 163/2, 205, 205/2, 205/2-4, 207, 207/2. ZOdvT tarifna številka 3100.
pravdni stroški – nagrada odvetnika – specificirana zahteva za povrnitev stroškov – razlika med priglasitvijo stroškov po OT in ZOdvT – nagrada za postopek – začetek stečajnega postopka po koncu glavne obravnave – prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi – izdaja odločbe sodišča druge stopnje – prijava terjatev v stečajnem postopku – terjatev iz naslova pravdnih stroškov
Drugi odstavek 155. člena ZPP določa, da če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se stroški odmerijo po tarifi, na kar opozarja tožeča stranka v pritožbi. Vendar to stranke ne odvezuje, da opredeljeno navede stroške, katerih povračilo zahteva. Veljavna Odvetniška tarifa je namreč zasnovana drugače, kot je tožeča stranka priglasila odvetniške stroške. Po njej se stroški priglašajo za vsako vlogo posebej, in ne več enotno za postopek, kot je veljalo po prej veljavnem Zakonu o odvetniški tarifi.
poslovna odškodninska odgovornost – neposlovna odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – zmotna uporaba materialnega prava – prečrpavanje klorovodikove (solne) kisline iz cistern
Pravila o poslovni odškodninski odgovornosti izključujejo uporabo pravil o neposlovni odškodninski odgovornosti, (v kolikor se nanje izrecno ne sklicujejo), s tem pa tudi uporabo pravil o odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Profesionalni subjekti, ki se ukvarjajo bodisi z nevarnimi dejavnostmi bodisi so imetniki nevarnih stvari, tveganja iz teh dejavnosti in stvari v poslovnih razmerjih nosijo po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079575
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - neposredno izvršljiv notarski zapis - izpisek iz poslovnih knjig - izvršljiva sodna odločba - izvršilni naslov - posojilna pogodba - solidarno poroštvo - podaljšanje roka vrnitve posojila - zapadlost terjatve - potek roka - drugo dejstvo - dokaz zapadlosti terjatve - upnikova pisna izjava dolžniku - dokazilo o vročitvi pisne izjave
Če je ista obveznost tako predmet neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot tudi izpiska iz poslovnih knjig oziroma obračuna obresti, upnik ne more na tej podlagi izposlovati še sodbe, saj tako izvršljiva sodna odločba kot izvršljiv notarski zapis predstavljata izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo. Na osnovi iste terjatve pa upnik ne more pridobiti dveh izvršilnih naslovov. Sodišče mora namreč med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo.
Tožbeni zahtevek temelji na obveznosti toženca kot solidarnega poroka po posojilni pogodbi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zaradi podaljševanja roka vrnitve posojila po prevzemu poroštva se posojilojemalčeva oziroma porokova obveznost ni povečala, če bi se, bi omenjena okoliščina lahko pomenila samo omejitev poroštva na tisti del posojilojemalčeve obveznosti, ki je obstojal na dan prevzema poroštva. Podaljševanje roka vrnitve posojila pa ni razlog za prenehanje poroštva.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka - izbrisni razlog - poslovni naslov - opustitev izdaje dovoljenja za poslovanje - objekt, katerega lastnik je druga oseba - predlog za začetek postopka izbrisa - upravičeni predlagatelj - oseba, ki je lastnik objekta - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - domneva obstoja izbrisnega razloga
Lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, lahko predlaga začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le na podlagi domneve izbrisnega razloga, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej le v primeru, če je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe, na katerem je objekt, katerega lastnik je, če ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Ker je procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka povezano le z domnevo izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, predlagatelj ne more uspeti s trditvami, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ter s trditvami, da nikjer ne zatrjuje in ne dokazuje, da še vedno posluje na tem poslovnem naslovu.