sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pasivna legitimacija
Ugovor pasivne legitimacije, če se izkaže za utemeljen, pripelje do zavrnitve zahtevka, zato je ugovor dolžnika glede na določbo 2. odst. 53. člena obrazložen in je kot tak utemeljen.
V situaciji, ko je upnica pred datumom predvidenega rubeža sodišče pravočasno obvestila, da na naslovu, na katerem naj bi se opravljal rubež, dolžnik ne stanuje več, ni bilo pogojev za opravo rubeža.
V sklepu, s katerim odloči sodišče o načinu upravljanja, vzdrževanja in uporabe z nepremičninami, ki so skupno premoženje razvezanih zakoncev, mora sodišče odločiti tudi, v kakšnem sorazmerju nosita zakonca breme stroškov vzdrževanja, upravljanja in uporabe.
Dolžnik želi soglasje sodišča za izpolnjevanje svojih obveznosti z asignacijami, in sicer s pooblastilom svojemu dolžniku, da namesto njemu, izpolni dolžnikovemu upniku. Za presojo o takšnem načinu izpolnitve pa sodišče v okviru 32. čl. ZPPSL nima pooblastil. Tako ga ne more ne dovoljevati ne preprečevati.
Meja, ki je bila ugotovljena v mejnougotovitvenem postopku, ki pa je bil kasneje razveljavljen, ne more biti podlaga za določitev meje v postopku za ureditev meje pred sodiščem. Sodišče je zato lahko določilo mejo na podlagi močnejše pravice.
začasna odredba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pred odločitvijo o predlogu za začasno odredbo o preživljanju zakonca mora sodišče raziskati vse tiste okoliščine, ki so pomembne za odločitev o tem, ali je izdaja predlagane odredbe potrebna, da se zakoncu omogočijo sredstva za preživetje.
ZPP (1977) člen 154/2, 154/3, 158/1, 154/2, 154/3, 158/1.
stroški postopka - umik tožbe
Tožeča stranka lahko umakne tožbeni zahtevek tudi tedaj, ko tožena stranka tekom postopka slednjega izpolni le deloma. Ob upoštevanju določbe 1. odst. 158. člena ZPP je tožeča stranka tudi v tem primeru upravičena do povračila bodisi sorazmernega dela stroškov postopka, kot to narekuje določba 2. odst. 154. člena ZPP, ob danih pogojih iz 3. odst. istega člena pa tudi do povračila vseh stroškov, ki jih je v postopku imela. Določbi 154. in 158. člena ZPP se namreč ne izključujeta, temveč dopolnjujeta in je zato potrebno upoštevati obe pri odmeri stroškov, ki jih je ob delni izpolnitvi zahtevka ter posledičnemu umiku tožbe potrebno priznati tožeči stranki.
Ni razlogov za dvom o tem, da je taksni zavezanec prejel opomin za plačilo sodne takse in ker taksne obveznosti ni pravočasno poravnal, je dolžan poleg dolgovane takse plačati še pribitek kazenske takse.
Potrebne izvršilne stroške odmeri sodišče v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. Preveč plačano takso lahko taksni zavezanec zahteva nazaj s posebnim predlogom.
Ker je tožeča stranka dokazala priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini, tožena stranka ni uspela dokazati dobro vero o pridobitvi sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, je pravilno ugodeno tožbenemu zahtevku tožeče stranke.
Prvostopno sodišče se v razlogih sklepa ni opredelilo do ugovora toženca, ali je tožnik tožbo v 30-tih dneh od dneva, ko je izvedel za motenje in storilca. Gre za odločilno dejstvo, ki je med strankama sporno že od odgovora na tožbo, zato sklepa ni moč preizkusiti.
telesne bolečine - strah - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev negmotne škode
Utemeljenost in višina odškodnine za strah, ne glede na to, ali gre za primarni ali za sekundarni strah, ki je posledica poškodbe, je odvisna od intenzivnosti in trajanja strahu, kar pa se ugotavlja z izvedencem, ki poda objektivne ugotovitve glede trajanja in stopnje strahu, kot tudi z zaslišanjem stranke, ki poda subjektivne ugotovitve glede obstoja obeh predpostavk za prisojo te oblike negmotne škode. Sodišče torej mnenje izvedenca glede obstoja obeh predpostavk presodi v povezavi z dejanskimi ugotovitvami, ki slede iz same izpovedbe stranke o trajanju in stopnji strahu. Mnenje izvedenca je uporabiti kot preizkus realnosti izpovedi stranke glede strahu.
vloga - nepopolna vloga - predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo
Upnik ni dolžan v izvršilnem predlogu navesti, za katero obdobje izterjuje zaostalo preživnino, zadostuje že znesek zaostalih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo napačno, ko je upnikov predlog za izvršbo zavrglo z utemeljitvijo, da ta predloga v roku ni dopolnil.
Ker je tožena stranka predložila potrdilo, da je bila imetnica stanovanjske pravice, je sodišče prve stopnje premalo ugotovilo dejansko stanje, ker je štelo, da je toženka v stanovanju brez pravnega naslova, ker ni predložila stanovanjske pogodbe.
V odškodninskem sporu je tožeča stranka dolžna v pogajanjih pred pravdo jasno povedati, katere ponujene zneske sprejema in zahtevati tudi njihovo izpačilo. V nasprotnem primeru ni mogoče očitati toženi stranki, da je dala povod za tožbo in da je zato dolžna nositi stroške postopka, v katerem je tožbeni zahtevek takoj pripoznala.
odlog izvršbe - pogoj - pritožba - vsebina pritožbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Dolžnik mora v predlogu za odlog izvršbe izkazati hkrati, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in enega od primerov iz 1. do 8. tč. prvega odst. 71. čl. ZIZ. Ker dolžnica v predlogu niti ni zatrdila, da bi ji z opravo izvršbe nastala znatnejša škoda, v pritožbi pa je to zatrdila, vendar pa ni izkazala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji, je sodišče prve stopnje pravilno njen predlog zavrnilo.
Pri izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe je sodišče spregledalo, da je upnik z vlogo z dne 29.9.1999 opravičil svojo odsotnost zaradi neodložljivih obveznosti v službi dne 5.10.1999, ko naj bi potekal rubež. O tem odločilnem dejstvu ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti.