S tem, ko sodišče prve stopnje najprej navede, da se dokaz, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji nahaja v priloženem spisu, ki ga sodišče na glavni obravnavi tudi vpogleda, v nadaljevanju pa navede, da se strinja z navedbami obrambe, da ugotovitve, razvidne iz tega dokaza še ne dokazujejo, da je obdolženec storil očitani dejanji, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. člena ZKP, saj so razlogi o odločilnih dejstvih v precejšnji meri med seboj v nasprotju, saj iz take obrazložitve dejansko sploh ni videti, kakšen pomen je sodišče določenemu dokazu, če ga enkrat kot takega upošteva, drugič pa mu dokazno vrednost odvzame, sploh dalo.
Glede na to, da 35.člen ZIZ govori o krajevni pristojnosti sodišča po prvo navedenem izvršilnem sredstvu, gre zaključiti, da do atrakcije krajevne pristojnosti enega izvršilnega sodišča k drugemu izvršilnemu sodišču pride le v primeru začetne objektivne kumulacije sredstev oziroma predmetov izvršbe, torej le v primeru, ko upnik z enim predlogom za izvršbo istočasno predlaga več izvršilnih sredstev za izterjavo njegove terjatve.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20562
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5. ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
ogrožanje varnosti pri delu - utemeljen sum - uvedba preiskave
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je pokojni delavec padel skozi odprtino zato, ker le-ta ni bila ustrezno zaščitena oziroma zavarovana in da je bil za organizacijo varstva pri delu na gradbišču zadolžen glavni izvajalec del, je pravilen tudi zaključek o utemeljenosti suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po II., III. in V. odstavku 208. člena KZ, ker kot delovodja glavnega izvajalca del na gradbišču ni poskrbel, da bi bilo gradbišče pravilno varovano, kot to določa II. odstavek 71. člena Pravilnika o varstvu pri gradbenem delu.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - neobrazložen ugovor - prepozen ugovor
Ugovor proti sklepu o izvršbi je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa. Ugovor, vložen po preteku ugovornega roka, je prepozen in ga je kot takega potrebno zavreči.
Ugovor mora biti obrazložen. To pomeni, da dolžnik sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova izpodbija le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V konkretnem primeru se dolžnik v ugovoru sklicuje na dejstvo, ki bi ga lahko uveljavljal le v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. To pa ne more biti ugovorni razlog, saj sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, temveč tega le še prisilno izvrši.
SZ člen 58, 58/1, 58/2, 149. ZSR člen 50, 50/3, 50, 50/3.
pridobitev stanovanjske pravice
Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito in ga mora po tožbi tožnika izprazniti. Toženec kot podstanovalec v času uveljavitve SZ ni mogel pridobiti stanovanjske pravice, ker dotlej še ni poteklo dve leti od njegove vselitve v stanovanje.
Količina lesa, ki ga je toženi stranki dobavila tožeča stranka, je bila sporna. Prvostopno sodišče bi zato moralo ugotoviti tudi to sporno dejstvo. Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Če se na tožnikovem zemljišču gradi nov objekt namesto, da bi se obnovil stari, je na mestu izdaje začasne odredbe s katero se prepove nadaljevanje gradnje.
ZPP (1977) člen 164, 164/1, 164/3, 164, 164/1, 164/3.
pravdni stroški
Stranka mora stroške opredeljeno navesti; povrnitev stroškov pa mora zahtevati najpozneje do konca obravnave. Res je sicer, da se tožeča stranka zadnjega naroka za glavno obravnavo ni udeležila in na njem posebej podala zahteve za povrnitev stroškov; vendar pa je tožeča stranka že v tožbi ter v pripravljalni vlogi z dne 27.10.1998 opredeljeno navedla stroške, za katere zahteva povračilo, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 164. členom ZPP odločiti o povrnitvi stroškov.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izvršljivost odločbe
Ker je podlaga predloga za izvršbo vročena odločba carinarnic o nastanku carinskega dolga, pritožba zoper tako odločbo pa ne zadrži izvršbe, ker gre za izvršilni naslov po 19. čl. ZIZ.
seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen, če dolžnik ne pride na narok - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Pri spremembi izrečene denarne kazni v kazen zapora na podlagi 4.odstavka 33.člena ZIZ v zvezi s 5.odstavkom 31.člena ZIZ ni mogoče upoštevati družinskih in premoženjskih razmer dolžnika.
Določba 2. odst. 4. člena ZTLR se smiselno uporablja tudi za služnostno pravico. V nasprotju z njenim namenom je, če poskuša služnostni upravičenec lastniku zemljišča prepovedati vožnjo po poti, ki jo je za svoje potrebe uredil na lastnikovem zemljišču.
Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali so podane materialnopravne predpostavke za izvršbo (izvršilni naslov) in ali obstoji skladnost med izvršilnim naslovom in izvršilnim sklepom.
ZZZDR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 339, 339/2-14, 354, 354/1.
preživnina za mladoletnega otroka - potrebe upravičenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
V sodbi s katero sodišče odloči o višini preživnine mladoletnih otrok, mora obrazložiti potrebe otrok in zmožnosti staršev, da prispevata k otrokovemu preživljanju. Če teh dejstev sodišče ne ugotovi in ne obrazloži, je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. čl. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o kompenzaciji sodišču ni predložil dokazov. Glede na to, da je iz računa razvidna podlaga za njegovo izstavitev, dolžnik pa ne trdi, da je svoje obveznosti poravnal, dolžnik ni obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve.
Glede na to, da je dolžnikov ugovor neobrazložen je po določbi 2. odst. 53. člena ugovor neutemeljen.
Ob ugotovljenem dejstvu, da je tožeča stranka izročila toženi stranki kemikalijo - barve brez deklaracij v neoriginalni embalaži in ki jih je sama dobila kot blago, ki ga je uporabnik zavrgel, mora tožeča stranka dokazati, da je blago lahko predmet pogodbe in v prometu.
premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - materialna pravnomočnost
Ob subjektivnem pogoju je podana tudi identiteta tožbenega zahtevka, saj v kazenskem postopku priznani premoženjskopravni zahtevek predstavlja tisto protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ki jo je drugi toženec pridobil zaradi neizpolnitve istih pogodb, glede katerih tožeča stranka tudi v pravdnem postopku terja vračilo istega dolga.
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen postopek, ki se izvaja na podlagi listin, zato morajo biti listine take, da ne puščajo dvoma o njihovi vsebini.