sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na vsebino priloženih verodostojnih listin - računov, dolžnikova ugovorna navedba ni dovolj konkretizirana. Takega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
izvršilni naslov - skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo
Dogovor o obrestih v sodni poravnavi, ki se nanaša samo na zapadlo preživninsko terjatev za nazaj, ni izvršilni naslov za zamudne obresti za bodočo preživnino, določeno s pravnomočno sodbo, kjer pa zamudne obresti niso prisojene.
S tem, ko sodišče prve stopnje najprej navede, da se dokaz, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji nahaja v priloženem spisu, ki ga sodišče na glavni obravnavi tudi vpogleda, v nadaljevanju pa navede, da se strinja z navedbami obrambe, da ugotovitve, razvidne iz tega dokaza še ne dokazujejo, da je obdolženec storil očitani dejanji, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. člena ZKP, saj so razlogi o odločilnih dejstvih v precejšnji meri med seboj v nasprotju, saj iz take obrazložitve dejansko sploh ni videti, kakšen pomen je sodišče določenemu dokazu, če ga enkrat kot takega upošteva, drugič pa mu dokazno vrednost odvzame, sploh dalo.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem strank. Razlogi, zaradi katerih tega dokaza ni izvedlo, pa si nasprotujejo. Sodišče prve stopnje namreč na eni strani presoja, da izvedba tega dokaza ni potrebna, na drugi pa očita spornemu dokaznemu predlogu, da ni dovolj opredeljen.
povrnitev škode zaradi uničenja stvari - nastanek škode - opustitev stvari
Zmotno oziroma nepopolno je bilo ugotovljeno dejansko stanje, ko niso bile zaslišane predlagane priče, ki bi prispevale k ugotovitvi, ali so bili tožnikovi predmeti, odpeljani na odpad, opuščeni in brez vrednosti, zaradi česar naj škoda ne bi nastala.
KZ člen 224, 224/1. ZKP člen 383, 383/1, 383, 383/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - poškodovanje tuje stvari
Višino škode, ki naj bi jo obdolženec povzročil bi bilo treba ugotoviti s pomočjo ustreznega izvedenca, ker višina dejanske škode vpliva na odmero kazenske sankcije.
Zaradi neuporabe izgubi imetnik stanovanjske pravice, ki trajno neha uporabljati stanovanje, to stanovanjsko pravico po preteku šest mesecev. Tudi v takem primeru imajo uporabniki stanovanja pravice, kot da bi imetnik stanovanjske pravice umrl ob pogoju, da so najmanj dve leti živeli skupaj z imetnikom stanovanjske pravice, preden je nehal uporabljati stanovanje.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovalnina za poškodovano vozilo in za primer smrti voznika in potnikov - ugovor izgube zavarovalnih pravic - zapadlost zavarovalnine in tek obresti
Sicer pa je pritožbeno prepričanje, da tožena stranka vse do odločitve prvostopnega sodišča glede spornega dejstva alkoholiziranosti voznika, torej do izdaje prvostopne sodbe, ni mogla priti v zamudo z izplačilom zavarovalnine, zmotno. Ker je bil z izpodbijano sodbo ugotovljen obstoj obveznosti zavarovalnice, to pomeni, da je bil predpravdni zahtevek tožnikov do zavarovalnice utemeljen že v času njegove vložitve in to tako glede zavarovalnine zaradi smrti voznika kot glede materialne škode po času njene ugotovitve s strani zavarovalnice, zaradi česar je bilo upiranje plačilu s strani zavarovalnice neupravičeno. Torej bi morala tožena stranka v skladu s svojimi Splošnimi pogoji obe zahtevani zavarovalnini izplačati v tam določenih rokih, kakršne pravilno ugotavlja in pri svoji odločitvi uporabi prvostopno sodišče. Takrat je namreč nastala obveznost plačila tožene stranke, saj je bil njen ugovor o izgubi zavarovalnih pravic tožeče stranke zaradi vožnje voznika zavarovanega vozila pod vplivom alkohola, neutemeljen. Pritožbeno razumevanje drugega odstavka 919. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki naj bi potrjevalo stališče tožene stranke, da je v zamudo z izplačilom zavarovalnine prišla šele z izdajo prvostopne sodbe je nesprejemljivo, saj bi pomenilo odložitev in s tem razvrednotenje plačila zavarovalnine po času njenega nastanka oz. njene zapadlosti, pa čeprav se je šele v pravdnem postopku, sproženem zaradi zavrnitve plačila zavarovalnine izkazalo, da zavrnitev plačila ni bila utemeljena. Drugi odst. 919. čl. ZOR, ki pravi - da če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti - glede časa obstoja ugotavljanja obveznosti zavarovalnice gotovo nima v mislih teka pravdnega postopka, da bi se lahko tožena stranka v primeru neuspeha v pravdi brez finančnih posledic izogibala plačilu, pač pa le za primer, ko zavarovalnica dvomi v obstoj in višino svoje obveznosti, za preverjanje obstoja in višine obveznosti ter za sprejetje odločitve glede izplačila zavarovalnine določa "potreben čas", ki pa mora biti po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru razumnega roka. V takšnem roku se je končno odločila tudi sama tožena stranka, čeprav napačno, ko je odklonila izplačilo zavarovalnine zaradi vinjenosti voznika, čeprav je bila (ali bi morala biti ob ustrezni skrbnosti) opozorjena na nepravilnosti pri odvzemu telesnih tekočin pokojnega voznika na samem dokumentu oziroma "naročilu za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi ugotovitve alkoholiziranosti" Inštituta za sodno medicino, saj se je s tem spornim dejstvom lahko seznanila (oziroma bi se morala) le iz navedenega dokumenta, iz katerega izhaja navedeni zapis kot opomba. Stališče, ki ga zagovarja tožena stranka, bi končno lahko privedlo tudi do zlorab pri izplačilih zavarovalnin, čeprav pritožbeno sodišče ne zatrjuje, da je bilo tako v obravnavanem primeru.
ZZZDR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 339, 339/2-14, 354, 354/1.
preživnina za mladoletnega otroka - potrebe upravičenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
V sodbi s katero sodišče odloči o višini preživnine mladoletnih otrok, mora obrazložiti potrebe otrok in zmožnosti staršev, da prispevata k otrokovemu preživljanju. Če teh dejstev sodišče ne ugotovi in ne obrazloži, je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. čl. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o kompenzaciji sodišču ni predložil dokazov. Glede na to, da je iz računa razvidna podlaga za njegovo izstavitev, dolžnik pa ne trdi, da je svoje obveznosti poravnal, dolžnik ni obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve.
Glede na to, da je dolžnikov ugovor neobrazložen je po določbi 2. odst. 53. člena ugovor neutemeljen.
Glede na to, da 35.člen ZIZ govori o krajevni pristojnosti sodišča po prvo navedenem izvršilnem sredstvu, gre zaključiti, da do atrakcije krajevne pristojnosti enega izvršilnega sodišča k drugemu izvršilnemu sodišču pride le v primeru začetne objektivne kumulacije sredstev oziroma predmetov izvršbe, torej le v primeru, ko upnik z enim predlogom za izvršbo istočasno predlaga več izvršilnih sredstev za izterjavo njegove terjatve.
V obravnavanem primeru ne gre za litispendenco, pač pa za nov (in edini) predlog za izvršbo, s katerim želi upnik doseči, da sodišče prisilno izvrši sodno odločbo.
izpodbijanje pravnih dejanj - dvostransko obvezna pogodba - izpolnitev obveznosti po pogodbi o vodenju poslov bodočega stečajnega dolžnika - plačilo za izdelavo sanacijskega programa
Tožeča stranka je bila ob podpisu pogodbe v izjemno težkem gospodarskem položaju, ena izmed obveznosti po pogodbi pa je bila analiza obstoječega stanja in priprava ukrepov za sanacijo, ki bi preprečili stečajni postopek.
Redno izplačevanje plače, pa čeprav z nekajdnevno zamudo, po pogodbi o zaposlitvi je potrebno kljub temu uvrstiti med redno izpolnjevanje dvostransko obvezne (sinalagmatične) pogodbe. Pri tovrstnih pogodbenih razmerjih pa je potrebno vselej pretehtati, kakšen pomen ima izpodbijana izpolnitev v razmerju do nasprotne izpolnitve.
Namreč, ali je bila pogoj za zagotovitev nasprotne izpolnitve in ali gre za enakovredni nasprotni obveznosti, tako da je moč govoriti o enotnem, enakovrednem pravnoposlovnem in neločljivo povezanem dogajanju.
Redno izpolnjevanje zaporednih obveznosti pri trajnih pogodbenih razmerjih je pogoj za ohranitev pogodbenega razmerja (prim. 129. čl.
ZOR člen 156, 156/4, 156, 156/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Po prepričanju pritožbenega sodišča predložene listine zadoščajo za zaključek o verjetnosti, da prodaja alkoholnih pijač pri prvo toženi stranki v nočnem času predstavlja vir za nevarnost škodnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke.
Kupec ima pri prodaji s pridržkom lastninske pravice položaj publicianskega (domnevnega) lastnika. Zato ima zoper tretjega vindikacijsko in negatorno publiciansko tožbo.