absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem strank. Razlogi, zaradi katerih tega dokaza ni izvedlo, pa si nasprotujejo. Sodišče prve stopnje namreč na eni strani presoja, da izvedba tega dokaza ni potrebna, na drugi pa očita spornemu dokaznemu predlogu, da ni dovolj opredeljen.
Okoliščina, da je obtoženka del naročenega blaga plačala ter v ta namen tudi odprla žiro račun in za svoje poslovanje najela poslovni prostor, nedvomno ne pritrjuje trditvam v obtožnici, vloženi za kaznivo dejanje goljufije, da je ravnala z goljufivim namenom že ob sklenitvi pogodbe z oškodovancem, zaradi česar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko jo je v dvomu oprostilo. Višje sodišče je zato pritožbo državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel, da so bila storitve opravljene nekvalitetno, vendar te svoje trditve in podkrepiti z ustreznimi dokazi. Takega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega, zato je ugovor neutemeljen.
Izpovedbe obeh oškodovancev tekom postopka, ko sta bila večkrat zaslišana in so bile opravljene tudi prepoznave, so si različne prav v tem, kdo in na kakšen način ju je udaril.
Teh različnih izpovedb sodišče prve stopnje sploh ni ocenjevalo in tudi ni navedlo, na katere izpovedbe je oprlo svojo odločitev in iz katerih razlogov, kot to nalaga določba sedmega odstavka 344. člena ZKP. Ker sodba nima razlogov, je ni moč preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določba kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Pravilne so dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da sta pravdni stranki (skupaj z obema hčerkama) imeli skupno prebivališče ves čas od razveze dalje (čeprav je tožnik določen čas preživel na delu v tujini), da sta živeli v skupnem gospodinjstvu in da sta s svojimi dohodki poravnavali obveznosti, nastale v času njune skupnosti - torej sta bivali tudi v ekonomski skupnosti. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je takšno skupnost štelo za zunajzakonsko skupnost (12. čl. ZZZDR).
ZOR člen 178, 178/1, 178/4, 414, 178, 178/1, 178/4, 414.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Splošno pravilo o solidarni odgovornosti več oseb za isto škodo je vsebovano v 6. čl. ZOR. Ta člen v 1. odst. govori le o solidarni odgovornosti, ne pa o vrsti odškodninske odgovornosti, ki jo je potrebno ugotavljati (krivdna, objektivna odgovornost). Odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, ureja v tej določbi že citirani 2. odst. 178. čl. ZOR. Ta določa uporabo pravila o krivdni odgovornosti. Pravila o krivdni odgovornosti velja tudi tedaj, ko nekrivemu oškodovancu (tožnikov položaj v obravnavanem primeru je z njim izenačen, 4. odst. 178. čl. ZOR). povzročita škodo dva ali več imetnikov motornih vozil. Ker pa je v obravnavanem primeru ugotovljeno, da zavarovanec tožene stranke ni (so)kriv za škodo, zaradi povedanega ne more biti solidarno odgovoren za tožniku nastalo škodo z neznanim (krivim) imetnikom motornega vozila, kar bi (torej v primeru (so)krivde obeh) tožnika sicer po določbi 1. odst.
414. čl. ZOR opravičevalo, da lahko zahteva plačilo odškodnine tudi samo od enega krivega imetnika motornega vozila.
ZOR člen 99, 99/2, 919, 919/3, 1089, 99, 99/2, 919, 919/3, 1089.
vsebina pogodbe - poravnava - delno poplačilo - predujem
Pri presoji vsebine sporne delne poravnave je potrebno ugotoviti voljo in namen strank ob sklenitvi pogodbe in nato presoditi ali je šlo res za poravnavo ali pa za dogovor o delnem poplačilu terjatve kot predujmu.
Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka med drugim razdre pogodbo in zahteva plačilo odškodnine.
Izročitelj ima pravico zahtevati preklic izročitve in da mu potomec vrne, kar je dobil z izročitvijo in razdelitvijo, če ta zagreši proti njemu veliko nehvaležnost. V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s sporazumom o izročitvi in razdelitvi, pa sodišče odloči, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.
ZPP(1977) člen 338. ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1. ZNZ člen 47. Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS člen 7.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Obrazložitev sodbe mora vsebovati vsa dejstva, pomembna za odločitev sodišča in iz nje mora biti razvidna miselna pot sodišča prve stopnje, da bo iz sodbe razvidno, zakaj je sodišče sprejelo takšno odločitev. V sodbi sodišča prve stopnje pa niso navedeni razlogi o načinu opravljanja naloge v okviru službenih dolžnosti in o načinu poškodovanja tožnika pri opravljanju te naloge kot o odločilnih dejstvih za ugotavljanje, ali je prišlo do škode v dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico oz. za ugotavljanje obstoja elementov, ki morajo biti podani za nastanek krivdne odgovornosti. Šele natančna ugotovitev načina tožnikovega opravljanja naloge v okviru službenih dolžnosti namreč nudi podlago za pravilno presojo, ali je bilo tožnikovo delo delo s povečano nevarnostjo, kajti vsako delo policista še ni delo s povečano nevarnostjo. Vsako delo policista ne zahteva, da bi se izpostavljal neposredni nevarnosti za vsako ceno, tudi ko bi na primer šlo za varstvo premoženja, kot je šlo v konkretnem primeru (pričakovanje vloma v objekt, v katerega je že bilo predhodno vlomljeno, kot je povzeti iz tožbenih navedb).
Pogodba o dosmrtnem preživljanju spada med aleatorne pogodbe (pogodbe o tveganju) zato čas izpolnjevanja pogodbe preživljalke ni bistven za njeno veljavnost.