Zmotne so navedbe, da tudi, če je bil dolg tožnici kot solidarni dolžnici s strani upnika odpuščen, lahko zahteva celotno plačilo od sodolžnika. Tožnica je plačala manj, kot je znašala terjatev, toženec ji je dolžan povrniti samo ustrezni del dejansko plačanega zneska.
Verjetnost, da se je listina izgubila je predlagateljica v tem postopku izkazovala z izjavo prejšnje lastnice, da se je večkrat selila in se je pri tem več dokumentov izgubilo. To je tako pavšalna trditev, ki standarda zahtevane verjetnosti ne izpolnjuje.
izločitev izvedenca - dolžnost prenehanja z delom - izločitveni razlog - varstvo pravice na delu stvari - vzpostavitev dogovorjenega stanja
Po določbi prvega odstavka 247. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik, vendar mora po določbi drugega odstavka istega člena izločitev stranka vedno predlagati (izvedenec ne more biti izločen ex lege).
Ni pravilno stališče, da bi se izvedenec moral izločiti sam, saj glede izvedencev ni mogoče uporabiti prvega odstavka 71. člena ZPP o dolžnosti prenehanja z delom, če je podan izločitveni razlog.
ZDR člen 29, 291, 42, 72, 143. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 3, 3/2.
individualna pogodba o zaposlitvi – delavec s posebnimi pooblastili – plača – nadurno delo
Ker iz individualne pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi osnovna plača v dogovorjeni višini pokrivala tudi morebitno delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, oziroma da do dodatnega plačila za delo preko polnega delovnega časa tožnik ne bi bil upravičen, mu plačilo nadur, če so bile dejansko opravljene, pripada, čeprav delo preko polnega delovnega časa ni bilo pisno odrejeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0004114
ZPP člen 76, 205. ZIZ člen 2, 24, 24/4. ZFPod člen 27.
procesna legitimacija dolžnika – izbris družbe iz sodnega registra – prehod obveznosti na novega dolžnika – odgovornost univerzalnega pravnega naslednika – informativni dokaz
Za obstoj procesne legitimacije ob vložitvi predloga za izvršbo je pomemben obstoj pravne osebe (dolžnika) in ne njegovega zakonitega zastopnika. Izvršilni postopek je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Prehod obveznosti na novega dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, ureja 4. odst. 24. člena ZIZ. Pogoj, da se izvršilni postopek nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe je samo kvalificiran dokaz o prehodu obveznosti, ki opraviči vstop naslednika v procesno pravni položaj predhodnika.
nepremoženjska škoda - dokazno breme - predpostavke odškodninske odgovornosti
Tožnico kot oškodovanko bremeni dokazno breme glede dokazovanja dejstev, da ji je škodo povzročil prav toženec, tedaj da izvira iz njegovega škodnega in protipravnega ravnanja, glede na obrnjeno dokazno breme pa bi moral toženec nato dokazovati, da njegova odškodninska odgovornost iz ustreznega razloga ne obstoji.
Kolikor se s sodno odločbo ugotovi obstoj oziroma nastanek lastninske pravice (enako tudi nastanek skupne lastnine) in določijo (ugotovijo) deleži na skupnem premoženju, za vpis razdelitve lastninske pravice ni pogoj izjava volje tožene stranke v obliki pisnega zemljiškoknjižnega dovolila kot pri pravnoposlovni pridobitvi, ko jo pridobitelj izvaja iz prednikove pravice. Kolikor zunajzakonska partnerja drug drugemu ne priznata pravnega dejstva izvirne pridobitve lastninske pravice na skupnem premoženju (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) in se še pred sodnim postopkom ne sporazumeta o višini deležev (prvi odstavek 60. člena ZZZDR), je podlaga za vpis v zemljiško knjigo ugotovitvena sodna odločba (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - pravočasnost ugovora - pravni pouk
Pravni pouk, ki v izdani sodbi o kaznovalnem nalogu ni vseboval standardnega pouka o pomenu oddane priporočene pošiljke v postopku, ki ga sicer vsebujejo sodne odločbe in ga standardno prejmejo stranke v odločbah, je v škodo pritožnika in ne omogoča učinkovite uporabe pravice iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, po kateri je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč ter je v nasprotju z že navedeno določbo prvega odstavka 1. člena ZKP.
pravica do zaslišanja - zaslišanje obdolženca - pravica do obrambe z zagovornikom
Ker v postopku o prekršku obramba po zagovorniku ni obvezna in ker je sodišče obdolžencu dalo na voljo dovolj časa, da si priskrbi zagovornika (od prve vročitve vabila obdolžencu do zaslišanja je preteklo več kot 6 mesecev), česar pa obdolženec ni izkoristil, mu ni kršilo pravice do obrambe po zagovorniku. Prav tako mu ni kršilo pravice do zaslišanja, saj ga je pravilno povabilo na zaslišanje z vsemi opozorili, ki jih je dolžno dati v skladu z določbami ZP-1, mu na zaslišanju omogočilo, da poda svoj zagovor in mu tudi odobrilo dodatni 14 dnevni rok, v katerem lahko pošlje svoj pisni zagovor, vseh teh možnosti pa obdolženec ni izkoristil in zagovora ni hotel podati, kar je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo kot izjavo, da se ne želi zagovarjati.
ZPP člen 324, 339, 339/2, 339/2-14, 324, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - sklicevanje na razloge v razveljavljeni sodbi
Obrazložitev sodbe mora biti takšna, da omogoča strankam in višjemu sodišču "le na njeni podlagi" ugotoviti, zaradi katerih razlogov in na podlagi katerih dejstev je sodišče sprejelo odločitev, kot jo vsebuje izrek sodbe. Sklicevanje na razloge druge sodbe, razveljavljene s strani višjega sodišča, ni zadostno. S tem ko je sodba razveljavljena, ne more postati pravnomočen del njene obrazložitve in četudi se je pritožbeno sodišče z delom obrazložitve v takrat razveljavljeni sodbi strinjalo in to v svojem razveljavitvenem sklepu tudi obrazložilo, sodbe in njenih razlogov ni več.
Pri t.i. nadomestni vročitvi se šteje, da je bilo pisanje osebno vročeno naslovniku, čeprav mu vročevalec pisanja dejansko osebno ni vročil. Sodišče prve stopnje je iz obvestila o prispelem pismu sklepalo, da je bila nadomestna vročitev pravilno opravljena, pri čemer pa ugovorov, ki jih je podala toženka (da naj bi bila v času vložitve in vročanja tožbe že dalj časa odsotna z naslova stalnega bivališča zaradi usposabljanja v tujini, v času vročanja zamudne sodbe pa je bila po zaključenem usposabljanju toženka po več dni mesečno v tujini). Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, je odločilnega pomena, da so odstranjeni vsi dvomi o tem, ali je bila vročitev (tožbe in zamudne sodbe) pravilno opravljena, zato bi moralo sodišče prve stopnje razčistiti okoliščine sporne vročitve ali pa se do ugovorov toženke vsaj opredeliti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 17, 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razlog nesposobnosti - kriteriji za izbiro delavcev
Ker v primeru zasičenosti trga delavec ne more biti subjektivno odgovoren za nedoseganje rezultatov, mu ni mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V tem primeru gre za poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki pa je - kadar postane nepotrebno delo več delavcev na primerljivih delovnih mestih - utemeljena le, če delodajalec pri izbiri delavca, ki mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, uporabi predpisane kriterije. Ker tožena stranka ni tako ravnala, je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljen.
razrešitev poslovodje - krivdni razlog - odpravnina
Neizpolnjevanje sklepov skupščine in oviranje nemotenega dela organov družbe predstavljata hujšo kršitev obveznosti poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo oziroma krivdni razlog za predčasno razrešitev, zato tožniku ne pripada odpravnina, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena za primer neupravičene razrešitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0053842
ZZZDR člen 105, 106, 105, 106.
spor z mednarodno zvezo - mednarodna pristojnost sodišč - spor v zvezi s starševsko odgovornostjo - prekinitev postopka - ureditev razmerij med starši in otroki -
Pred avstrijskim sodiščem tožba za ureditev razmerij med starši in otroki ni bila vložena, zato ni nobene ovire, da se spor o tem ne bi takoj obravnaval pred sodiščem v Republiki Sloveniji, ki je pristojno za odločanje v obravnavani zadevi. O ureditvi razmerij med starši in otroci lahko sodišče odloča ne glede na to, ali sta starša že razvezana ali ne, bistveno je le, da se o navedenih vprašanjih ne moreta sporazumeti.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 52, 52/3, 52/3-2.
povračilo stroškov – službeno potovanje – kilometrina
Dejstvo, da je tožnik zahtevek za plačilo kilometrine za službena potovanja uveljavljal šele po prenehanju delovnega razmerja, ne vpliva na odločitev o utemeljenosti tega zahtevka. Zahtevek je utemeljen v obsegu, v katerem je tožnik službena potovanja opravil.
vzgoja in izobraževanje – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – reintegracija
Kadar gre za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Glede na to ni treba ponovno sklepanje pogodbe o zaposlitvi, delodajalec je dolžan pozvati delavca nazaj na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila nezakonito sklenjena za določen čas.
Tožeča stranka izpodbija tudi dejanske ugotovitve in dokazno oceno sodišča prve stopnje, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ta pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti ni dopusten, zato sodišče druge stopnje teh pritožbenih navedb ne more upoštevati.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi - predhodno vprašanje - pritožbena novota
Z navedbo, da je predlagateljica edina (zakonita) dedinja po pokojnem je zatrjevala svojo stvarno legitimacijo, skladno prvemu odstavku 145. člena ZIKS torej, da je upravičenka iz materialnopravnega razmerja.
O vrnitvi vile, resda le do 1/2 solastniških deležev, se odloča v dveh ločenih postopkih pred različnima organoma, ki po svoji stvarni pristojnosti in v skladu z načelom enakopravnosti oziroma prirejenosti nepravdnega postopka na eni strani in upravnega postopka na drugi strani, lahko povsem samostojno odločata o identičnem dejanskem stanju.
Nepravdno sodišče ne more samo reševati predhodnega vprašanja, kadar je to bilo že pravnomočno rešeno pred pristojnim sodiščem oziroma drugim organom (prvi odstavek člena 8 ZNP).
Kulturni spomeniki se načeloma vračajo v naravi. Izjemoma se ne vračajo nepremičnine, glede katerih obstajajo ovire, ki jih določa 19. člen ZDen.
Mestna občina ni niti dokazovala, da za potrebe svoje dejavnosti predšolske vzgoje in varstva v vrtcu na naslovu ..., potrebuje nadomestno nepremičnino.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – individualni delovni spor
Dokler teče postopek v individualnem delovnem sporu zaradi obstoja oziroma prenehanja delovnega razmerja, delavec (ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo) nima nobenih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, tako da mu ni mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 62, 207. ZPIZ člen 133, 134.
invalid – razporeditev na drugo delovno mesto – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – prikrajšanje pri plači
Pri izračunu prikrajšanja pri plači, ki tožniku – invalidu nastaja zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, je treba upoštevati tudi, da sedaj tožnik prejema nadomestilo s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Za znesek tega nadomestila se zmanjša znesek prikrajšanja pri plači, ki ga je dolžna povrniti tožena stranka.