pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Glede na to, da se je obseg dela pri toženi stranki (na bencinskem servisu) bistveno povečal kasneje, kot je tožena stranka zaposlila tožnico za določen čas, zakonsko določeni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, to je začasno povečan obseg dela, ni bil podan. Iz tega razloga se tožničina pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072439
ZIZ člen 46, 46/3, 71, 71/2, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-3. OZ člen 247, 247/1, 247/2.
zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – namen zavarovanja z začasno odredbo – prepoved vložiti izvršilni predlog – neposredno izvršljiv notarski zapis – pogodbena kazen – predlog za položitev varščine
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku. Iz navedene določbe ne izhaja, da dolžniku ne bi bilo mogoče prepovedati, da vloži izvršilni predlog na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
narok v nenavzočnosti – vabilo na poravnalni in prvi narok – osebna vročitev – rok za pripravo na glavno obravnavo
Ker je bilo vabilo na narok vročeno toženi stranki šele 1 dan pred samim narokom, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, napačna.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 56. SPZ člen 8, 67, 256. ZNP člen 112, 117.
ureditev razmerij med solastniki – nadomestitev soglasja za legalizacijo gradnje
V konkretnem primeru gre pri nadomestitvi soglasja k legalizaciji prizidka, za posel v zvezi z rednim upravljanjem, za posel, ki je potreben za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Šele z legalizacijo (če bo uspešna) bo zgradba v celoti sposobna za obratovanje in torej za doseganje njenega namena.
Potreb otroka se ne more ugotavljati po računski operaciji (niso matematičen pojem), saj gre pri določanju preživnine za vrednotenje vrste in višine potreb otroka, ki so prilagojene zmožnostim staršev, zaradi česar je končna višina ugotovljenih potreb lahko le njihova ocena (možnost prostega preudarka sodišču daje tudi 216. člen ZPP).
V kolikor je v prijavi terjatve poleg štampiljke družbe (upnika) podpis, se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Le v kolikor se sodišču porodi utemeljen dvom o tem, ali gre res za podpis zakonitega zastopnika, pošlje prijavo terjatve v dopolnitev.
pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku – obseg pooblastila prokurista
Sodišče prve stopnje bi moralo glede na različno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS o obsegu pooblastila prokurista, na katero utemeljeno opozarja pritožba, postopati po členu 108 ZPP.
OZ člen 82, 311, 395, 405, 1012, 1019, 1022, 1022/1, 1034.
razlaga pogodbe – uporaba razlagalnih pravil – zapadlost v pobot uveljavljane terjatve
Jasnost ali nejasnost pogodbenih določil ni merilo za potrebnost uporabe razlagalnih pravil, vsebovanih v 3. odseku II. poglavja OZ. Ta pravila mora sodišče uporabiti, če si stranki pogodbena določila različno razlagata. Jasnost ali nejasnost določil pisne pogodbe lahko vpliva zgolj na to, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo.
ZTLR člen 24, 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. OZ člen 198, 336. ZOR člen 361.
vlaganje v tujo nepremičnino – dogovor o skupni gradnji – nova stvar – zastaralni rok za zahtevke graditelja – neupravičena obogatitev – posest nepremičine
V skladu z določbami ZTLR je imelo vlaganje v tujo nepremičnino stvarno pravne posledice le, če je nastala nova stvar ali je obstajalo soglasje lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine, sama po sebi ne pomenita spremembe identitete nepremičnine in s tem nastanek nove stvari (v smislu določb ZTLR). V obravnavanem primeru zatrjevana vlaganja so lahko zgolj povečala kakovost, funkcionalnost in posledično vrednost že obstoječe nepremičnine, niso pa spremenila njene substance (identitete), kar je tista okoliščina, zaradi katere je moč vlaganja v že obstoječo zgradbo šteti kot materialnopravno tako pomembna, da utemeljujejo stvarnopravni zahtevek.
Načeloma velja, da je za začetek teka zastaranja odločilna dospelost/zapadlost terjatve. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da vtoževana terjatev iz naslova neupravičene obogatitve v konkretnem primeru še ni zapadla, ker družina tožeče stranke mansardno stanovanje še naprej zaseda, pa je povsem pravilna.
ZIZ člen 15, 24, 24/4, 44, 44/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
smrt dolžnika – prekinitev postopka – pooblaščenec dolžnika – izvršba na podlagi verodostojne listine – nepravnomočen sklep o izvršbi – faza odločanja o ugovoru – nadaljevanje postopa
Če je postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, pokojna dolžnica pa ima pooblaščenko, (še) ni podlage za prekinitev postopka in ga je treba nadaljevati ter odločiti o ugovoru. Če bo kondemnatorni del sklepa o izvršbi postal pravnomočen, pa se bo postopek oprave izvršbe lahko nadaljeval le pod pogoji za prehod obveznosti na novega dolžnika v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.
Res je, da dokazi služijo ugotavljanju s strani strank navajanih dejstev in da dokaz ne more nadomestiti nezatrjevanega dejstva. Vendar to načelo ne pomeni, kot zmotno in formalistično zatrjuje pritožba, da bi morala stranka izrecno navesti prav vsak podatek v zvezi s svojim zahtevkom, ker bi to nedvoumno vodilo do nepregledno obširnih navedb strank in do brezpredmetnega ponavljanja vseh ugotovitev, ki izhajajo iz izvedenih dokazov. Bistveno je, da stranka svoj zahtevek predstavi v temeljih, podrobneje pa še, v kolikor nasprotna stranka temu zahtevku oporeka, in to v izrecno (opredeljeno) oporekanem delu.
V naravi materialne pravice je, da se ji je mogoče odpovedati, zato se avtor uveljavljanju materialne avtorske pravice lahko odpove. V primeru odpovedi organizacija, ki ji je poverjeno kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ni upravičena pobirati nadomestila za uporabo avtorskega dela. Trditev, da se je avtor uveljavljanju avtorske pravice odpovedal, mora dokazati stranka, ki odpoved zatrjuje.
pravica dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - vsebina pogodbenih obveznosti
Upravitelj v času vložitve predloga za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice očitno ni bil seznanjen z vsemi dogovori stečajnega dolžnika z upnikom E, ki so bili sklenjeni pred začetkom stečajnega postopka.
Zgolj možnost vračila DDV v primeru odstopa od pogodbe, dejstvo, da hipoteka na nepremičninah, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, ni izbrisana, ter trditve, da je kupnina v višini 13,000.000,00 EUR prenizka, niso zadosten argument za drugačno odločitev, saj je pri tej potrebno upoštevati prav vsa dejstva in okoliščine, ki so del kompleksnih razmerij med dolžnikom in njegovimi pogodbenimi partnerji ter iz njih izvirajoče pravice in obveznosti.
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – pogoji za člana upniškega odbora
Res je upnik naveden tudi v seznamu ločitvenih upnikov kot imetnik zavarovane terjatve v višini 1.043.231,51 EUR, kar pa ni ovira za članstvo v upniškem odboru, saj glede na določbo 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP ne more biti imenovan za člana upniškega odbora le tisti upnik, ki ima glede „vseh“ terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika.
Tožniki so upravičeni do povrnitve stroškov za izdelavo obračuna razlike v plači, ki jo vtožujejo, saj gre za izdatek, ki je nastal med postopkom oziroma zaradi postopka, ker so bili podatki v tem obračunu potrebni za oblikovanje tožbenega zahtevka. Na takšno odločitev ne vpliva dejstvo, da je bil kasneje v sodnem postopku izveden tudi dokaz s sodnimi izvedencem finančne stroke, ki je ugotovil minimalna odstopanja v prvotnem obračunu.
ZDR člen 73, 109, 204, 204/3. OZ člen 131. ZFPPIPP člen 28, 29. ZGD-1 člen 8.
terjatev iz delovnega razmerja - sprememba delodajalca - stečaj delodajalca - vrnitev na delo - odškodninska odgovornost - spregled pravne osebnosti
Tožba, s katero tožnica od prejšnjega delodajalca (delodajalca prenosnika) zahteva, da jo po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka nad novim delodajalcem (delodajalcem prevzemnikom) prevzame nazaj na delo, se kot prepozna zavrže, saj je bila vložena več kot 30 dni po prenehanju delovnega razmerja tožnice.
napotitev na pravdo - upravitelj zapuščine - zunajzakonski partner pokojnika
Smisel izenačitve posledic pravnih položajev zakoncev in zunajzakonskih partnerjev je v varstvu oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, le da tega zaradi svojega prepričanja nista formalizirali. Pravilna je zato zadržanost pri odločanju o obstoju zunajzakonske skupnosti oseb v zrelem starostnem obdobju, ki sta pred tem že živeli vsaka v svoji zakonski zvezi in ustvarili družini.
Ker je sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe presojalo verjetnost obstoja terjatve iz naslova varstva posesti, tožnika pa v resnici uveljavljata zahtevek za ugotovitev služnosti ter hkrati negatorni zahtevek za varstvo te pravice, je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.