V kolikšni meri in na kakšen način bo tožena stranka, ki ji je naloženo, da o odmeri in izplačevanju tožnikove starostne pokojnine odloči s posebno odločbo, upoštevala tožnikovo zavarovalno dobo, dopolnjeno po ponovni vključitvi v obvezno zavarovanje, je odvisno od najugodnejše variante izračuna v skladu z načelom varstva pravic strank iz upravnega postopka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1. ZPP člen 8, 357.
začasna nezmožnost za delo - skrajšani delovni čas - dokazovanje - sodni izvedenec - tožbeni zahtevek - prekoračitev zahtevka
Tožnica je s tožbenim zahtevkom uveljavljala priznanje bolniškega staleža za sporno obdobje v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno. Ker je sodišče prve stopnje odločilo preko tako oblikovanega tožbenega zahtevka in za sporno obdobje ugotovilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo za polni delovni čas, je pritožbeno sodišče v tem delu izpodbijano sodbo (na pritožbeni ugovor tožene stranke) razveljavilo.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPP člen 254, 286, 286/5, 286.a, 337.
začasna nezmožnost za delo - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - pripombe - pritožbena novota
Tožnica je pravočasno podala pripombe na izvedensko mnenje. Predlagala je, da sodni izvedenec odgovori na vprašanje, ali bi bila tožnica ob ustrezni utemeljitvi predlogov obeh zdravnikov za podaljšanje bolniškega staleža, v katerih bi bil naveden in opisan psihosocialni element in novo nastale motnje pri tožnici, upravičena do podaljšanja bolniškega staleža. Te pripombe je sodišče prve stopnje upoštevalo in sodnega izvedenca tudi zaslišalo. Drugih pripomb pa tožnica na izvedensko mnenje ni podala niti ni sodnemu izvedencu na glavni obravnavi postavljala vprašanj. Njene dodatne pripombe, ki jih je prvič navedla šele v pritožbi, so glede na opisana dejstva prepozne in kot takšne neupoštevne.
pristop k dolgu – trditveno in dokazno breme – sklenitev pogodbe
Tožeča stranka ni izkazala, da bi bila izjava dana z namenom ponudbe k sklenitvi pogodbe (o pristopu k dolgu) oziroma da bi se za njo »skrivala« temu ustrezna poslovna volja. Izjava (kot taka) izraža zgolj namero po poravnavi dolga in nič več. Med takšno izjavo in izjavo, ki naj bi predstavljala (nedvoumno) ponudbo za sklenitev pogodbe (in v posledici sprejema katere, bi za toženca nastala pravna obveznost), pa je pomembna kakovostna razlika. Okoliščin, zaradi katerih bi bilo moč šteti, da je bila ta presežena in da je imela sporna izjava pravno poslovno naravo, pa tožeča stranka (na kateri je bilo v zvezi s tem dokazno breme) ni izkazala.
ZDR člen 35, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 93, 94. KZ-1 člen 257, 263.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožniku se v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita, da je podal izjavo, da se je v imenu samostojnega podjetnika, ki opravlja dejavnost taksi prevozov, dogovoril z direktorjem letališča za nemoteno opravljanje taksi prevozov. Za presojo utemeljenosti teh očitkov ni bistveno, da tožnikova izjava ni napisala na dopisu z glavo in logotipom delodajalca, saj se je tožnik v dopisu predstavil z uradnim nazivom, ki ga ima kot javni uslužbenec.
vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe
Iz zemljiškoknjižnega predloga je razvidno, da je predlagatelj pri spornih nepremičninah predlagal vpis svoje lastninske pravice na podlagi sodbe in ne na podlagi 64. člena ZSpo. Utemeljene so torej navedbe, da je bila lastninska pravica na predlagatelja vpisana na podlagi sodbe, v kateri ta pravica ni bila ugotovljena, saj je bilo odločeno le o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški izvršilnih dejanj - dokaz z izvedencem - nov dokazni predlog - založitev predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja
Dopolnitev izvedenskega mnenja, strankine pripombe na pisno izvedeniško mnenje, zahteve, naj poda dodatna pojasnila, ali da naj sodišče izvedenca zasliši, ne pomenijo novega dokaza, ampak je vse to sestavni del dokazovanja z izvedencem. Za nov dokazni predlog bi šlo lahko kvečjemu takrat, če bi bila tema dokazovanja nova.
Doslej izdelano pisno mnenje z dopolnitvijo, izdelano zaradi pripomb k prvemu mnenju, je zato šteti kot celoto oz. kot enotni dokaz, za katerega mora stroške založiti tista stranka, ki je predlagala njegovo izvedbo. V konkretnem primeru je to upnik, ki je v izvršilnem postopku dolžan plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj.
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče ugotovilo, da je tožnik namerno zapeljal s ceste. To pomeni, da je prometno nesrečo uprizoril. Tako ne gre za zavarovalni primer (dogodek, ki je neodvisen od volje pogodbenikov), zato tožena stranka ni dolžna izplačati zavarovalnine po 943. členu OZ.
ZIZ člen 240, 240/1. ZDavP-2 člen 113, 208, 208/2.
zavarovanje davčne terjatve – zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika – predlog za zavarovanje – davčna izvršba na dolžnikov delež v družbi – sredstvo zavarovanja
ZDavP-2 daje podlago za zavarovanje z zastavno pravico tudi na dolžnikovem poslovnem deležu v družbi, za takšno zavarovanje pa se uporabljajo določbe ZIZ.
materialne avtorske pravice – odpoved avtorski pravici – male avtorske pravice – kolektivna organizacija – obvezno upravljanje malih avtorskih pravic – načelo teritorialnosti
V razmerju do avtorjev so naloge kolektivne organizacije ekskluzivne, kar pomeni, da mora slednja v sistemu kolektivnega upravljanja male avtorske pravice upravljati na podlagi samega zakona, pa če avtor in/ali uporabnik to želita ali ne. Avtor v takem primeru ne more določenemu uporabniku prepovedati uporabe svojega dela, prav tako pa mu ne more dovoliti brezplačne uporabe svojega dela.
ZFPPod člen 27, 27/5. ZGD člen 394, 394/2. SPZ člen 137, 153.
hipotekarna tožba – prenehanje zavarovane terjatve – osebni dolžnik – izbris osebnega dolžnika iz sodnega registra – potek enoletnega roka za uveljavljanje terjatve – zastavna pravica na nepremičninah – hipoteka – akcesornost hipoteke – prenehanje hipoteke
Če preneha zavarovana terjatev, preneha tudi hipoteka. V tem primeru je treba zahtevek iz hipotekarne tožbe zavrniti, čeprav hipoteka formalno še obstaja, saj materialne podlage za obstoj hipoteke ni več.
Okoliščine, da je bil zoper tožnika odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki je temelj na ugotovitvah, da je bil tožnik že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in da je v preteklosti grozil kriminalistom in sodnici s fizičnim obračunom in likvidacijo, ne predstavljajo podlage za sklep, da je tožnik s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil odvzem prostosti.
Četudi je bil tožnik pred obravnavanim odvzemom prostosti večkrat na prestajanju zaporne kazni, za več kot deset mesecev trajajoč pripor ni mogoče reči, da gre za tako zanemarljiv poseg, da ne utemeljuje prisoje denarne odškodnine.
ZD člen 163, 173, 173/1, 213, 213/1, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – spor o dejstvih – obseg zapuščine – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – tožba v pravdnem postopku
Po 221. členu ZD se naknadno najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju le, če dediči zanesljivo izkažejo, da tako premoženje obstaja in če med njimi obstaja soglasje, da določeno premoženje sodi v zapuščino. Če soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine med njimi ni, ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niti za prekinitev postopka po 212. členu ne. Zapuščinski postopek je namreč že zaključen.
oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog – nastanek taksne obveznosti – učinek sklepa o oprostitvi plačila taks
Tožeča stranka je res že skupaj s tožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa je bilo o njem pravnomočno odločeno s sklepom VIII Pg 4963/2011-3 z dne 12. 12. 2011. Predlog, ki ga je vložila dne 01. 02. 2012, predstavlja nov predlog. Zato je za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi plačila taks odločilno, kdaj je bil vložen ta. Ker je taksna obveznost za plačilo sodne takse za postopek nastala ob vložitvi tožbe, to je dne 22. 11. 2011, nov predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je bil vložen dne 01. 02. 2012, se odločitev prvostopenjskega sodišča, da je predlog prepozen, izkaže kot pravilna.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - neobličnost zavezovalnega posla – nedobrovernost – pridobitev dela nepremičnine v posest -
P
omanjkanje obličnosti pravnega posla, s katerim se je prenašala lastninska pravica na nepremičnini v času veljavnosti ZPN, samodejno ne izključuje dobre vere kupca. V sodni praksi se je namreč ustalilo stališče, da mora biti izhodišče za presojo, ali naj velja tudi pogodba, ki ji manjka obličnost, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena, v pravu trdno zasidrano načelo realizacije pogodbe.
Ker sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti predmeta zatrjevane pogodbe oziroma ni moglo ugotoviti, da je bil ustrezen zavezovalni pravni posel sklenjen ravno za vtoževani del nepremičnin, tudi ni moglo sklepati o kakršni koli realizaciji pravnega posla. Že zaradi nedokazanosti ustrezne pravnoposlovne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (zgolj ugotovitev takšnega dejstva namreč utemeljuje dobro vero v času pridobitve, dokazno breme za takšno dejstvo pa je na tožeči stranki), je posledično tožnikov zahtevek neutemeljen in presoja ostalih pogojev za priposestvovanje nepremičnine ni potrebna.
ZNP člen 35, 35/1, 146. OT tarifna številka 23/1c.
umik predloga za določitev nujne poti – stroški postopka – postopek za določitev nujne poti
Postopek za določitev nujne poti se vodi izključno v interesu predlagatelja, zato mora ta v celoti trpeti skupne stroške, poleg tega pa je dolžan povrniti stroške drugim udeležencem, ki so jim nastali v zvezi s postopkom. Razlog, zakaj je prišlo do umika predloga, je v konkretnem primeru z vidika odločitve o povrnitvi stroškov popolnoma irelevanten.
novo izvršilno sredstvo – ugovor – izvršba na nepremičnine – načelo sorazmernosti
Izvršilna sredstva oziroma predmete izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobene določbe o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost vtoževane terjatve v smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim izvršilnim sredstvom. Načelo sorazmernosti, na katerega se dolžnica sklicuje tudi v pritožbi, je v izvršbi zato varovano na drug način, in sicer z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
plača – bruto znesek – neto znesek – trditveno in dokazno breme – ugovor dolžnika – obrazloženost ugovora – določenost predloga za izvršbo
V predmetni zadevi iz predloga za izvršbo sploh ne izhaja, na kakšen način je upnik od dosojenih bruto zneskov razlike v plači izračunal pripadajoče neto zneske, zato je od dolžnika neupravičeno zahtevati, da se izjasni do tega obračuna kakorkoli drugače kot s predložitvijo svojega izračuna, kar pa je dolžnik tudi storil. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik glede na dejstvo, da upnik v predlogu za izvršbo ni pojasnil, kako je izračunal dolgovani znesek, v zadostni meri utemeljil, kako je izračunal svoj dolg in je s tem podal zadostno trditveno podlago za ugovor, da je svojo obveznost iz sodbe kot izvršilnega naslova že izpolnil.