pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa – smrt zemljiškoknjižnega lastnika – sposobnost biti stranka postopka
Zemljiškoknjižno sodišče mora izpolnjevanje pogojev za vpis presojati strogo formalno. Med pogoji za dovolitev vpisa ni pogoja, da je oseba, proti kateri je vpis dovoljen, še živa (v nasprotnem primeru ne bi bilo nikoli mogoče izvesti sklepov o dedovanju). To je glede na zgoraj opisano načelo knjižnega pravnega prednika, v primeru pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice pa tudi glede na razlikovanje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom v stvarnem pravu (odsvojiteljica je svoje obveznosti po pogodbi z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalnega posla) že v celoti izpolnila) logično. Okoliščina, da je darilna pogodba, ki je podlaga vpisu, v zapuščinskem postopku sporna, zato na vse povedano ne vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče namreč zaradi opisanega načela zakonitosti ne sme odločati o morebitnih spornih dejstvih. Pritožba očitno zamenjuje materialnopravno utemeljenost predloga za vpis s procesno sposobnostjo biti stranka.
Dogovor o plačilu z verižno kompenzacijo ne predstavlja nadomestne izpolnitve, pač pa gre le za operativno modaliteto izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiva.
Neuspeh dogovora o verižni kompenzaciji sodi v sfero tožene stranke, ker je edini učinek neizvršene verižne kompenzacije v tem, da denarna obveznost tožene stranke ni bila izpolnjena.
Tožeča stranka je s tožbo na podlagi določbe 57. člena ZZZDR kot upnica prvega toženca zahtevala ugotovitev, da nepremičnina spada v skupno premoženje toženih strank in da znaša delež vsake od strank eno polovico. V nadaljevanju je zahtevala izdajo začasne odredbe, to je prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru ob opisanem ne gre za regulacijsko začasno odredbo, saj njen namen ni regulacija razmerij med strankami, temveč za zavarovalno začasno odredbo, katere namen je zavarovanje: na podlagi upravičenja iz 57. člena ZZZDR v izvršilnem postopku za realizacijo denarne terjatve do prvega toženca zagotoviti predmet izvršbe, to je delež na skupnem premoženju.
Ker je bila tožnikova tožba tudi po tem, ko jo je na podlagi poziva sodišča prve stopnje popravil oziroma dopolnil, neprimerna za obravnavanje, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
Tožnik je imel v službenem času 0,81 mg alkohola na liter izdihanega zraka in je v alkoholiziranem stanju s službenim avtomobilom povzročil prometno nesrečo. Glede na to, da je delo pri toženi stranki pod vplivom alkohola prepovedano, upoštevajoč ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale popolno treznost in pozornost pri delu (pri opravljanju varovanja javne prireditve kot policist – vodnik službenega psa) in glede na stopnjo alkoholiziranosti (0,81 mg alkohola), je šlo za takšno stopnjo izgube zaupanja, da se delovno razmerje ne bi moglo nadaljevati. Izpolnjeni so vsi pogoji za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - študentsko delo - dodatek za delovno dobo - prekoračitev zahtevka
Dejstvo, da je tožena stranka določene naloge opravljala preko študentskega dela, ne pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, ni utemeljena. Tudi dela, ki so ga opravljali študentje, tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi (saj se takšna obveznost delodajalca nanaša le na ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas).
Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebna znanja in poslovne zveze dejansko uporablja in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja tožene stranke. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitev konkurenčne klavzule v konkretnem primeru zadošča, da bi tožena stranka s pridobljenimi znanji, izkušnjami ali osebnimi poznanstvi z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu lahko konkurirala tožeči stranki.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 83, 83/2, 85, 85/3, 110, 110/2.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočne odločitve v sporu, ni utemeljen, saj terjatev, ki jo tožnica uveljavlja, ni verjetno izkazana. Iz tožbenih navedb tožnice in njenega predloga za izdajo začasne odredbe ter iz listin, ki so v spisu, namreč izhaja, da je tožena stranka tožnici izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala v roku iz ZDR, da ji je podala in vročila pisno obdolžitev z vabilom na zagovor, v katerem je časovno in krajevno opredelila kršitve obveznosti delovnega razmerja, ki jih je očitala tožnici. Tožnica je bila tudi pravilno vabljena na zagovor, ki se ga je udeležila.
konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - način prenehanja delovnega razmerja
Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebna znanja in poslovne zveze dejansko uporablja in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja tožene stranke. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitev konkurenčne klavzule v konkretnem primeru zadošča, da bi tožena stranka s pridobljenimi znanji, izkušnjami ali osebnimi poznanstvi z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu lahko konkurirala tožeči stranki.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda
Toženec odgovarja tožniku za škodo, ki jo je utrpel v obliki strahu in psihičnih težav zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki ga je izvajal oče toženca, ki je bil pristojen za dajanje navodil za delo delavcem (tudi tožniku). Trpinčenje je bilo v tem, da je oče toženca tožnika žalil, ga zmerjal, mu odrejal delo, ki ni bilo predmet pogodbe o zaposlitvi (čiščenje snega, hranjenje živali), in mu grozil s smrtjo.
Tožnica je za sporno leto prejela dve oceni: oceno delovne uspešnosti „dobro“ in službeno oceno „odlično“. Tožena stranka je pri napredovanju v plačilni razred ravnala zakonito, ker je upoštevala tožničino oceno delovne uspešnosti. Zoper to oceno tožnica ni uveljavljala sodnega varstva, tako da je odločitev o njej postala dokončna in pravnomočna. Na tej podlagi je tožnica zakonito napredovala le za en plačni razred.
Tožnik je od 1. 12. 2010 uvrščen v 55. plačni razred (ker je bila odločba, s katero je bila njegova plača znižana na 51. plačni razred, odpravljena), zato mu je tožena stranka dolžna od takrat dalje izplačevati plačo, ustrezno 55. plačnemu razredu. Ker je dejansko prejemal nižjo plačo (po 51. plačilnem razredu), je za to obdobje upravičen do razlike med pripadajočo in dejansko izplačano plačo, tožena stranka pa mu je od pripadajoče bruto razlike dolžna obračunati in plačati tudi davke in prispevke.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo, razen v delu, v katerem je ugodilo tožbenemu zahtevku tudi glede bodoče dospevajočih plač za čas po zaključku glavne obravnave, saj sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zavarovalni zastopnik - norma - delo na terenu - povračilo stroškov v zvezi z delom
Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri je tožena stranka tožnici očitala, da ne dosega pričakovanih rezultatov dela, je bistveno, ali je imela tožnica utemeljen razlog za odklanjanje dela na terenu, češ da ji tožena stranka ni pravočasno izplačevala potnih stroškov, ki so ji pri tem delu nastali.
odpravnina - regres za letni dopust - sorazmerni del - prenehanje delovnega razmerja - odpoved pravici - ničnost
Izjava, s katero bi se tožnik ob prenehanju delovnega razmerja odpovedal pravici do odpravnine in regresa za letni dopust, je nična in je tožniku ni treba izpodbijati zaradi napak volje. Kljub takšni izjavi je njegov zahtevek za plačilo zgoraj navedenih terjatev iz delovnega razmerja utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - šikana - prikrajšanje pri plači - dokazno breme
Za presojo, ali je podan utemeljen (ekonomski) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, sodišče ni dolžno izvesti dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca.
pravni interes - pritožba - zavrženje pritožbe - prekinitev postopka - poslovna sposobnost - denarna socialna pomoč
Odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, da se postopek prekine, ker tožnik, ki je omejeno poslovno sposoben, nima skrbnika, ni v škodo tožnika. Iz tega razloga tožnik ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper navedeno odločitev in se njegova pritožba zavrže.
invalidnost - vzrok invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - gostota zavarovanja
Tožnik se je poškodoval v tujini, ko ni bil zavarovan pri toženi stranki (ZPIZS). Njegova invalidnost tako ni posledica poškodbe pri delu, kar pomeni, da bi tožnik - za priznanje pravic na podlagi invalidnosti - moral izpolnjevati pogoj gostote pokojninske dobe.
ZPIZ-1 člen 275, 275/3, 446. ZPIZ/92 člen 123, 288. ZPP člen 154. ZUP člen 113, 114. ZOdvT člen 25.
nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - ustavitev izplačevanja - vrnitev preplačila - stroški postopka - stroški upravnega postopka - načelo uspeha - ZOdvT
Odločba tožene stranke o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev (za čas, ko je tožnik po pogodbi opravljal javna dela) je postala pravnomočna. To pomeni, da je bil tožniku v tem času obogaten za v obliki nadomestila izplačan denarni znesek. Prejeti znesek je dolžan vrniti.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožnici je še naprej podana III. kategorija invalidnosti in je s priznanimi omejitvami zmožna za delo v polnem delovnem času, kot je bilo določeno z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke. Ker pri njej ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi šlo za novo invalidnost, zahtevek za (odpravo odločb tožene stranke in) priznanje novih pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljen.