Določitev nove lokacije skladno z dogovorjeno širšo opredelitvijo kraja opravljanja dela, kjer naj bi tožnica opravljala delo, se ne šteje za premestitev tožnice v smislu določb ZJU.
Širša opredelitev kraja opravljanja dela v tožničini pogodbi o zaposlitvi oziroma aneksu je toženi stranki omogočala, da tožnici določi kraj opravljanja dela v prostorih Finančnega urada A. oziroma dislociranih enotah tega urada (kot je bilo že ugotovljeno, je v S. kot eni od teh dislociranih enot tožnica delo tudi dejansko opravljala). Glede na to je bila določitev kraja opravljanja dela v izpodbijanih sklepih ustrezna, saj tožena stranka glede na ugotovljena dejstva omejitev iz ZJU in KPND ni bila dolžna upoštevati.
Tožena stranka v določbah ZUJF in Aneksa h KP ni imela nobene podlage za takšno razlago pojma „kraj bivališča“, po kateri je toženka upravičena do povrnitve stroškov prevoza iz sosednjega kraja, čeprav ima v kraju bivališča na voljo javni prevoz, če je razdalja med bivališčem in sosednjim krajem manj kot dva kilometra.
Plačilo za nadurno delo pomeni plačilo, kakršnega bi delavec v tistem obdobju prejel za delo, opravljeno v rednem delovnem času (kar v konkretnem primeru pomeni osnovno plačo, povečano vsaj za dodatek za skupno delovno dobo in dodatek za delovno uspešnost ter pogojno, ob upoštevanju stališč iz prejšnje točke obrazložitve, dodatek za stalnost), razen tega pa mu pripada še dodatek za nadurno delo, v višini 30 %, ki pa se odmerja zgolj od osnovne plače.
Iz Pravilnika tožene stranke o postopku in merilih za zasedbo delovnih mest vrhunski glasbenik, ekspert področja, prvak in priznani ustvarjalec, povsem jasno izhaja, da lahko izbrani kandidat zasede delovno mesto prvaka le za določen čas petih let. Z iztekom tega časa delavec izgubi naziv, razen če je na podlagi novega postopka (razpis za zasedbo delovnih mest, prijava na razpis, predlog komisije za izbiro kandidatov, imenovanje s strani generalnega direktorja) znova imenovan in je na tej podlagi z njim sklenjena nova pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere bo za nadaljnjih pet let opravljal delo na delovnem mestu prvaka.
V času izdaje sporne odločbe tretji odstavek 67. člena ZODPol še ni vseboval določbe o tem, da mora odločba vsebovati obrazložitev, zakaj bo s premestitvijo oziroma napotitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti. Ker je sodišče druge stopnje obrazloženost izpodbijane odločbe presojalo glede na noveliran tretji odstavek 67. člena ZODPol, ki v času izdaje te odločbe še ni veljal, tretjega odstavka 67. člena ZODPol ni uporabilo pravilno. Tožena stranka pa je bila dolžna odločbo o začasni napotitvi obrazložiti tudi na podlagi prvega odstavka 24. člena ZJU. Sodišče druge stopnje se do ustreznosti obrazložitve glede na določbo prvega odstavka 24. člena ZJU ni opredelilo.
Opravljanje vojaške službe pripadnika Slovenske vojske na mednarodni misiji pomeni izvrševanje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Spoštovanje pravil delovanja in obnašanja v vojski je odraz posebnega pravnega in dejanskega položaja oseb, ki opravljajo vojaško službo. V ta okvir spada tudi upoštevanje Pravil službe v Slovenski vojski, zlasti pa tudi režima dela in bivanja na mednarodni misiji.
Zahteva za nošenje uniforme (ali športne opreme Slovenske vojske) ves čas bivanja na mednarodni misiji je glede na njeno naravo logična, saj omogoča prepoznavnost med udeleženci misije.
Tudi opravila, kot so oddajanje umazanih oblačil v pranje in prevzemanje čistih oblačil ter prevzemanje vode za pitje, niso mogla poseči v tožnikovo pravico do počitka. Odrejen urnik, skrb za čistočo in urejenost ter spoštovanje hišnega reda so vsakdanja opravila, ki spadajo v sklop vsake organizirane skupne nastanitve.
Dnevno informiranje o nalogah za naslednji dan (to naj bi bila vsebina večernih "sestankov", o katerih sicer tožnik ni navajal ničesar) je nujno za nemoteno delovanje ustroja, kakršen je vojaška misija.
Posebni režim vključuje tudi varnostno opremljenost, varnostni protokol in druga pravila, brez katerih si delovanja in bivanja na vojnem območju niti ni mogoče zamisliti. Samo po sebi je razumljivo, da v ta sklop sodi tudi omejitev prostega gibanja oziroma nenadzorovanega zapuščanja območja baze tudi v dneh, ki so sicer namenjeni počitku.
Iz obrazložitve sodb sodišča druge in prve stopnje izhaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do zatrjevane privolitve tožene stranke v uporabo službenega vozila v zasebne namene tožnika, kar po vsebini predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, kadar kaki stranki ni dana možnost obravnavanja pred sodiščem oziroma ji je kršena pravica do izjave v postopku. Sodišče druge stopnje te kršitve ni odpravilo oziroma se je protispisno sklicevalo na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih v sodbi sodišča prve stopnje ni, zaradi česar je kršitev tudi samo ponovilo.
Pri presoji, ali je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek, je treba izhajati iz narave in namena pravice do tedenskega počitka. Tedenski počitek je namenjen oddihu ter skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. To na drugi strani izključuje obveznost delavca, da mora opravljati delo in delovne naloge po navodilih in nadzorom delodajalca. Spoštovanje pravil delovanja in obnašanja v vojski je odraz posebnega pravnega in dejanskega položaja pripadnikov, ki opravljajo vojaško službo. Med značilnosti vojaške službe in tudi mednarodne misije v tujini spada dolžnost pripadnikov, da spoštujejo pravila vojske, katere pripadniki so, in pravila mednarodne misije. Ta režim vključuje različna pravila ravnanja in obnašanja, nastanitve in reda, pravila varovanja itd., ki so prilagojena zahtevam vojaške organizacije, nenazadnje pa tudi okoliščinam in pogojem (skupne) nastanitve in bivanja v vojašnicah ali vojaških taborih; ti že sami po sebi zahtevajo spoštovanje hišnega reda, ukazov, pravil obnašanja,…
Podvrženost pravilom, kar vključuje tudi nošenje uniforme in nedovoljenost zasebnih izhodov pri opravljanju vojaške službe, ni mogoče šteti za dolžnost, ki izključuje možnost tedenskega počitka. Prav tako ne gre za neke aktivnosti, ki same po sebi pomenijo izvajanje delovnih nalog.