brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
Zaradi sklenjene sodne poravnave med tožnikom in njegovim bivšim delodajalcem, s katero je tožnik pristal, da nosi svoje stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke niti ni nastala in zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu s 46. členom ZBPP. S tem pa je tožnik postal glavni zavezanec za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za BPP.
ZTuj-2 člen 47. ZUS-1 člen 25, 25/4, 59, 59/2, 59/2-2.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za pridobitev dovoljenja - skrajšani ugotovitveni postopek - združitev družine
Upravni organi praviloma odločajo po stanju in na podlagi predpisov, ki veljajo v času izdaje odločbe. Zakonska sprememba ZTuj-2A, ki je poostrila pogoje za izdajo dovoljenja, je bila objavljena v Uradnem listu 7 mesecev, preden je tožnik sploh podal vlogo in je s to poostritvijo pogojev bil seznanjen, zato pravna varnost ni bila prizadeta.
Tožnik v tem upravnem sporu ne trdi, da bi v času, ko je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje za hčerko, imel dovoljenje za stalno bivanje ali za začasno bivanje.
Tožnica bi morala toženko v roku 8 dni obvestiti o pridobitvi lastništva nepremičnin ter spremembi svojega statusa, presojo vpliva teh dejstev in okoliščin na že dodeljeno BPP pa bi po obvestilu opravila toženka.
ZZRZI člen 62. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - turistična agencija
Skladnost tretjega odstavka 62. člena ZZRZI z Ustavo je presojalo že Ustavno sodišče, ki je odločilo, da navedena zakonska določba ni v neskladju z Ustavo in ker je bila Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov sprejeta na podlagi tega zakona, je Ustavno sodišče zavrnilo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 4. člena navedene Uredbe.
tožba v upravnem sporu - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker predmetna tožba ni popolna ter razumljiva in ni sestavljena v skladu z določili 30. člena ZUS-1 in ker ni bila niti po dodatnem pozivu sodišča ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, prav tako tudi ni bil niti po dodatnem pozivu sodišča s strani tožnika imenovan njegov pooblaščenec za vročitve v Republiki Sloveniji, je sodišče tožbo zavrglo.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Glede na v postopku ugotovljena dejstva obstaja utemeljen dvom, da bo tožnik resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, saj družba ne deluje, vse okoliščine, ugotovljene na podlagi preverjanj Policijske postaje Č., pa kažejo na ustanovitev družbe kot fiktivne.
ZUJIK člen 4, 80, 80/2, 80/3. ZDru-1 člen 30, 30/2, 30/2-2, 30/2-6. ZUP člen 8, 8/1, 164, 164/2.
pridobitev statusa delovanja v javnem interesu - kulturno društvo - pomembnejši dosežki - obrazložitev odločbe
Toženka je bila dolžna tožnikove vsebinske navedbe o izpolnjevanju pogoja pomembnejših dosežkov oceniti po vsebini. Ker tega ni storila oz. je to storila pomanjkljivo, je njena odločba tudi v tem pogledu ostala neobrazložena.
Tožnici je bila v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju odobrena BPP, ta postopek pa se je 3. 2. 2013 končal s sklenitvijo sodne poravnave, s katero je tožnica delno uspela in pridobila terjatev do nasprotne stranke v višini 6.000,00 EUR, ki ji je bila izplačana. Zato so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe 48. člena ZBPP, veljavnega pred spremembo ZBPP, ki je začela veljati 4. 4. 2105. Slabo premoženjsko stanje pa je lahko podlaga za dogovor o načinu vračila sredstev, kot to določa določba četrtega odstavka 43. člena ZBPP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - višina odškodnine - obdobje izbrisa
Za tožnika pravne posledice izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na dan 26. 2. 1992 niso nastale. Te posledice so nastale 2 meseca po vročitvi odločbe Ministrstva za notranje zadeve, s katero je bila tožnikova prošnja za sprejem v državljanstvo zavrnjena, in so trajale vse do 20. 11. 1997, torej do odločitve Ustavnega sodišča, ko je bil tožnikov pravni položaj na podlagi in v smislu določbe 13. člena UZITUL ponovno pravno varovan.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - ugovor zoper sklep o vračilu - upravni spor
Zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč ni pritožbe (tudi ne ugovora), kot to določa četrti odstavek 34. člena ZPP, mogoč pa je upravni spor, ki ga je tožnik že sprožil dne 3. 7. 2015. Glede na to, da ni izpolnjena zakonska procesna predpostavka za vložitev pravnega sredstva, je bila pravilna odločitev tožene stranke, ki je prosilčev ugovor kot nedovoljen zavrgla.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnikov odhod iz Slovenije avgusta 1991 ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je zapustil Slovenijo pred izbrisom iz navedenega registra in se nato v Slovenijo ni vrnil ter je torej iz Slovenije odsoten več kot 20 let. Tožnik tudi ni izkazal nobene druge okoliščine iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, niti ni izkazal poskusov vračanja v Slovenijo.
Ker je bilo o tožnikovi zahtevi na isti dejanski in pravni podlagi že pravnomočno odločeno, je odločitev, da se njegova zahteva na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, pravilna.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - etažni lastnik
Postopek izdaje uporabnega dovoljenja predstavlja posebno vrsto postopka upravnega nadzora. V njem se v javnem interesu preverjajo skladnost izvedene gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem in tehnična vprašanja glede gradnje objekta. V tem postopku dana pooblastila organu so torej namenjena zagotovitvi oziroma ugotovitvi stanja, na podlagi katerega je mogoče uporabno dovoljenje izdati. Zato ZGO-1 v tem postopku priznava status stranke samo investitorju, ostale osebe pa imajo možnost varovanja svojih pravic in pravnih koristi v zvezi z objektom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
Izvedba brezplačne pravne pomoči prosilki v obliki pravnega svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet, pomeni upravičenca seznaniti z okoliščinami in možnostmi, ki so na voljo za rešitev spora oziroma spornega razmerja, zaradi katerega je zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči. V tej luči je treba razumeti tudi navodilo iz odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči, naj izvajalec brezplačne pravne pomoči poda poročilo o zadevi. Bistveno namreč je, da poda takšno poročilo upravičenki do brezplačne pravne pomoči, da se bo na podlagi tega lahko odločila o nadaljnjih korakih za rešitev sporne zadeve in tudi zaprosila za brezplačno pravno pomoč za zastopanje v sodnem postopku.
Ponudba tožeče stranke je bila pravilno izločena kot nepopolna oziroma neprimerna, saj ni izpolnjevala pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega razpisa in zahtev naročnika v razpisni dokumentaciji. V zadevi med strankami namreč niti ni sporno, da je imela tožeča stranka v obdobju enega leta pred objavo javnega razpisa zaposlene le tri delavce in da se predložena dokazila o strokovni usposobljenosti nanašajo na osebo, ki pri tožeči stranki sploh ni zaposlena.
Ker ni mogoče ugotoviti lastništva tožeče stranke na zemljiščih, bi morala tožeča stranka v skladu s pogoji javnega razpisa izkazati obstoj pogodbe o najemu, služnosti ali stavbni pravici za predmetno zemljišče, česar pa tudi po pozivu ni storila. Zato je njena vloga nepopolna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
ZBPP v okviru 24. člena, ki se nanaša na dejstva in okoliščine zadeve, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč, govori tudi o interesu pravičnosti, na kar napotuje tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem gre za to, da se obdolžencu zagotovi pravica do poštenega sojenja. Ali je ta zagotovljena z dodelitvijo zagovornika ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. V upravnosodni praksi se je glede navedenega vprašanja izoblikovalo stališče, da je pri tem treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno in dejansko zapletenih vprašanj ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice
Glede prenehanja stavbne pravice SPZ določa, da stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Navedena določba se v pravni teoriji razlaga tako, da je tudi za redno prenehanje stavbne pravice potreben izbris iz zemljiške knjige. Torej stavbna pravica ne preneha s samim potekom dobe, za katero je bila dogovorjena. Izbris stavbne pravice ima tako konstitutivni učinek. Glede na navedeno sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je v obravnavanem primeru stavna pravica, ki je bila ustanovljena za čas pet let, pred izdajo gradbenega dovoljenja že prenehala.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo. V postopku davčne izvršbe namreč organ le izterjuje obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu.
ZRev-2 člen 88, 93, 99, 100, 122, 138. ZFPPIPP člen 146.
ocenjevanje vrednosti podjetij - dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - kršitev pravil ocenjevanja vrednosti podjetij - odvzem dovoljenja - uvedba postopka odvzema dovoljenja
Za nadzor pooblaščenih ocenjevalcev podjetij - tudi, ko ti pripravljajo poročila oziroma mnenja po ZFPPIPP - je pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Pooblaščeni ocenjevalec je pri izdelavi poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o načrtu finančnega prestrukturiranja po 146. členu ZFPPIPP vezan na Hierarhijo standardov ocenjevanja vrednosti, v skladu s Hierarhijo pa mora upoštevati tudi Pojasnilo 7. Ne drži torej tožbena navedba, da lahko pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij sam izbere načela, metode in standarde, po katerih bo podal svoje mnenje.