ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-18, 350, 350/2, 353. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2021) člen 79, 79/3, 81. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 11. ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/2-3, 108/4, 108/6. OZ člen 299, 299/1, 299/2.
razlika v odpravnini - solidarnostna pomoč - predlagatelj - zamudne obresti - individualna pogodba o zaposlitvi - kolektivna pogodba
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti v 81. členu, ki ga je citiralo že sodišče prve stopnje, določa, da je delavec v primeru, da mu na podlagi zakonskih ali pogodbeno določenih kriterijev za izračun odpravnine v primeru odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti pripada odpravnina, ki je višja od določenega mnogokratnika v zakonu, upravičen tudi do dela odpravnine, ki ta mnogokratnik presega. Iz določbe kolektivne pogodbe jasno izhaja, da so kriteriji, na podlagi katerih bi bila izračunana odpravnina višja od določenega mnogokratnika (10-kratnika), lahko določeni tako z zakonom kot s kolektivno pogodbo. Prav za zakonsko določene kriterije gre v tožnikovemu primeru. Pravico do višje odpravnine mu daje 3. alineja drugega odstavka 108. člena ZDR‑1, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, in sicer glede na število let dela pri toženki (33 let do prenehanja delovnega razmerja) v višini 33/3 oziroma 11-kratnika osnove.
Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz naslova solidarnostne pomoči je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo 93. člen Podjetniške kolektivne pogodbe, ki določa pravico v višini 50 odstotkov povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, in sicer tudi v primeru odsotnosti zaradi bolezni nepretrgano nad 90 dni. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti, ki jo je tudi upoštevalo sodišče prve stopnje, ureja to pravico v 79. členu, pri čemer jo iz tega razloga daje le za člane sindikata (tretji odstavek), oziroma če je tako določeno s podjetniško kolektivno pogodbo.
Sodišče prve stopnje se je izčrpno opredelilo do s strani toženke izpostavljenega stališča, da tožnik, ki je imel visoke dohodke, nima pravice do solidarnostne pomoči (točka 14 obrazložitve); pravilno je razlogovalo, da iz kolektivne pogodbe takšen pogoj (cenzus ali prag) ne izhaja. Drži sicer, da je namen solidarnostne pomoči kot pravice iz delovnega razmerja trenutna finančna pomoč delavcu v primeru nastopa določenih okoliščin, da jih laže prebrodi (in bi se tako za tožnika lahko zastavilo vprašanje upravičenosti do te pravice upoštevaje njen namen), vendar je v konkretnem primeru bistveno (česar sicer sodišče prve stopnje ni posebej izpostavilo), da je bila pravica do solidarnostne pomoči zanj izrecno dogovorjena v njegovi (individualni) pogodbi o zaposlitvi (tretji odstavek 11. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 11. 2019, pogodbo o zaposlitvi je predložila toženka in je v spisu popisana kot priloga B1).
V tretjem odstavku 93. člena Podjetniške kolektivne pogodbe je določeno, da solidarnostno pomoč, ki pripada delavcu (kot tožniku) zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni v nepretrganem trajanju nad 90 koledarskih dni, predlaga sindikat oziroma neposredni vodja delovne enote ali službe pri delodajalcu. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje razlogovalo v točki 15 obrazložitve. Kot ključno je izpostavilo, da je bil tožnik vodja tehnične službe in štelo, da je bil na tem delovnem mestu predlagatelj v smislu tretjega odstavka 93. člena Podjetniške kolektivne pogodbe. Tudi če bi šteli, da to ni pravilno, druge možnosti, kot da je podal predlog sam zase, tožnik ni imel. Ozko tolmačenje določbe Podjetniške kolektivne pogodbe bi pomenilo, da tožnik do pravice, ki je bila izrecno dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi in za katero je izpolnil pogoje, določene v kolektivni pogodbi, ne bi bil upravičen. Enako bi veljalo v primeru, če bi sledili toženki, ki si neutemeljeno prizadeva, da bi se štelo, da je predlagatelj direktor toženke kot tožniku nadrejeni delavec, kar iz določbe kolektivne pogodbe niti ne izhaja.
izguba pravic - manjvrednost vozila - načelo popolne odškodnine
Ni pričakovati od oškodovanca, da bi se moral pripeljati v tujino zato, da bi lahko likvidiral škodo oziroma popravil vozilo. Ker je oškodovanec prebival v Republiki Avstriji, je povsem življenjsko, da je vozilo dal popraviti pri pooblaščenem servisu vozil BMW v tej državi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083509
SPZ člen 10, 11. ZVEtL-1 člen 18, 24, 31, 31/1, 35, 35/1. SZ-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2-8.
postopek v sporu majhne vrednosti - upravljanje večstanovajskih stavb - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - lastništvo posameznega dela stavbe - neprerekana dejstva - konkretizirano prerekanje dejstev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dejanska lastnina - pravica uporabe - izgradnja objekta - vzpostavitev etažne lastnine - sklep o vzpostavitvi etažne lastnine - vpis etažne lastnine - deklaratorni učinek sklepa - odločanje v pravdnem postopku - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dobra vera - obvestilo o spremembi lastništva
Iz drugega odstavka 214. člena ZPP izhaja, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana, pri čemer se za neprerekana dejstva štejejo tudi dejstva, ki jih nasprotna stranka ni obrazloženo prerekala. Zgolj pavšalna navedba, da so toženkine navedbe v celoti neutemeljene in da toženka ni uspela dokazati, da ni dejanska lastnica nepremičnin ne pomenijo obrazloženega prerekanja toženkinih trditev o tem, da toženka ni bila investitor gradnje večstanovanjske stavbe, da niti ob izgradnji stavbe niti kasneje posameznih delov večstanovanjske stavbe ni prodajala, prav tako jih ni nikoli kupila, uporabljala, posedovala ali oddajala v najem. O vseh dejanskih okoliščinah v zvezi z izgradnjo večstanovanjske stavbe ter glede preteklega razpolaganja s posameznimi deli te stavbe se torej tožnica ni izrekla. Zato je prvostopenjsko sodišče te toženkine navedbe pravilno štelo za priznane. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni utemeljen.
Pravnomočen sklep o vzpostavitvi etažne lastnine, s katerim je nepravdno sodišče ugotovilo, da je toženka lastnica posameznih delov, ne preprečuje toženki, da v tej pravdi dokazuje neobstoj svoje lastninske pravice na teh posameznih delih. Namen ZVEtL-1 je omogočiti vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo v skladu z veljavnimi predpisi. Postopek ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče zato razmerij ne ureja na novo ali konstitutivno, temveč le z verjetnostjo ugotavlja obstoječa razmerja. O spornih vprašanjih odloča v skladu s predpisanimi dokaznimi pravili in domnevami oziroma v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (18. in 24. člen ZVEtL-1). Odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine zato ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju v pravdnem postopku (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).
Tožnica se neutemeljeno sklicuje na načelo zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ). Stališče prvostopenjskega sodišča, da to načelo velja zgolj za ravnanja v pravnem prometu, je pravilno. Tožnica, ki s toženko ni sklenila nobenega pravnega posla, pri katerem bi se zanašala na podatke iz zemljiške knjige, se zato na to načelo ne more sklicevati. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo se uporablja samo glede poslovnih pridobitev stvarnih pravic glede nepremičnine.
prenehanje delodajalca - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje družbe po skrajšanem postopku
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bila izvedena preden je tožničin delodajalec sprejel sklep o prenehanju družbe. Sodišče prve stopnje na podlagi postopka prenehanja delodajalca po skrajšanem postopku zmotno zaključi, da je razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehanje družbe, pri kateri je bila tožnica zaposlena.
pritožba - pravdna sposobnost - neobstoječa pritožba - odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik
Sodišče torej ni dolžno skrbnika pozivati, naj se izreče o vlogi pravdno nesposobne stranke, saj je le-ta brez pravnega učinka. Takšne vloge so neupoštevne.
ZMed člen 2, 2/1, 31, 31/1, 31/1-2, 27, 27/1, 27/3, 27/4, 28, 28/1. ZPP člen 7, 7/2, 212, 358.
objava popravka - vsebina objave popravka - ustreznost popravka - objava popravka brez sprememb in dopolnitev - kršitev razpravnega načela
V primerjavi z objavo, na katero se zahtevani popravek nanaša, sta navedena zapisa oblikovana na enak način kot naslov in podnaslov objave, besedilo, s katerim je tožnica naslovila popravek, pa je v enaki obliki kot ostali del besedila. Toženčev ugovor, da ni spremenil naslova, torej ni utemeljen. Enako velja za sklicevanje na tehnično postavitev; kolikor sega v zakonske obveznosti odgovornega urednika, toženec odgovarja tudi zanjo. Dokazana je nadalje tožničina navedba, da je toženčev odziv objavljen v drugem zavihku kot prvotni članek.
Vse navedeno utemeljuje sklep, da popravek ni bil objavljen v taki obliki in na takem mestu, da bi imela njegova objava enako vrednost kot prispevek, na katerega se nanaša.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00081908
OZ člen 6, 6/2, 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1, 629, 630, 633, 633/3, 636. ZVPot člen 37, 37/4, 37a, 37a/1. ZPP člen 70, 70-6, 163, 163/4, 165, 246, 246/1, 313. URS člen 23.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - opravljena gradbena dela - jamčevanje za stvarne napake - jamčevanje za skrite napake - (ne)pravočasnost grajanja napak - pravočasnost notifikacije napak - zamuda roka - grajanje skritih napak - dolžnost jasnega in konkretnega grajanja napak - odprava napak - sanacija napak - strošek sanacije napak - plačilo stroškov sanacije - obseg stroškov - predvidljiva napaka - obstoj vzročne zveze - ponovno grajanje novih oziroma neodpravljenih napak - odgovornost izvajalca za napake gradbe - odgovornost podjemnika za napake - odgovornost podjemnika za skrite napake - odgovornost za druge - gradbeni podizvajalec - zavajanje naročnika - uporaba določb lex specialis - varstvo potrošnikov - izpolnitev podjemne pogodbe - obligacija končnega rezultata - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - ponovno izvajanje dokazov v ponovljenem postopku - dvom o nepristranskosti sodišča - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke - pristranskost izvedenca - procesna jamstva - odklonitveni razlog za izločitev - dokazovanje z indici - zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca - komunikacija organa s stranko - vabilo na ogled nepremičnin - ogled nepremičnine - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - pojem splošno znanega dejstva - predpravdna izvedenska mnenja - primopredaja - podpis primopredajnega zapisnika - lastnoročni podpis - dokaz z zaslišanjem strank - kriterij prepričljivosti - konkretiziranost naved
Odločitev izvedenca, da bo ogled nepremičnine, na podlagi katerega je kasneje izdelal dopolnitev izvedenskega mnenja, izvedel brez vabljenja pravdnih strank, še nikakor ne kaže na pristranskost izvedenca. ZPP ne predpisuje, da je izvedenec dolžan stranke vabiti na informativni ogled, takšna dolžnost pa ne izhaja niti iz strankam zagotovljene pravice do izjave. Informativni ogled izvedenca ni del dokaznega postopka, saj dokaze izvaja sodišče in ne izvedenec. Izvedbo dokaza z izvedencem je pomenila šele izdelava pisnega mnenja, dopolnitve in nato še ustno podajanje mnenja na glavni obravnavi.
Drži, da gre pri napakah, ki so posledica zamakanj, za skrite napake, saj se praviloma pokažejo šele čez nekaj časa, ali ko se pojavijo določeni vremenski pojavi (nevihte, daljša deževja, prisotnost vlage), vendar mora podjemnik kot strokovnjak obstoj takih napak v prihodnosti predvideti in temu primerno ustrezno ukrepati.
V sodni praksi res velja stališče, da podpis osebe na dokumentu pomeni, da je seznanjena z vsebino tega dokumenta in z njo soglaša, vendar pa odsotnost podpisa osebe na listini hkrati ne pomeni, da z vsebino listine oseba ni seznanjena.
Tisti, ki zatrjuje, da je naročnik spremenil svojo voljo, mora to nedvoumno dokazati.
Pritožnikova obveznost je bila sprva nedenarne narave - oprava del na podlagi sklenjene podjemne pogodbe, kasneje pa odprava stvarnih napak na opravljenem delu. Tožničine reklamacije in zahtevki za odpravo napak pred pravdo so bili nedenarne narave. Prvi poziv tožnice pritožniku na izpolnitev denarne obveznosti pomeni šele vložitev tožbe z dne 8. 5. 2015, zato lahko zamudne obresti tečejo šele od 8. 5. 2015 naprej.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00086202
URS člen 3a. ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
potrošniška kreditna pogodba
Utemeljene so pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje zgolj z zapisom, da je obrazložitev odločitve vsebovana v točkah 22 obrazložitve izpodbijanega sklepa in naslednjih, iz katerih izhaja, da je le tako mogoče doseči namen zavarovanja, torej brez kakršnegakoli vsebinskega odgovora na konkretizirane ugovorne navedbe, katere je toženka lahko podala šele, ko ji je bil omogočen kontradiktorni postopek, o njih ni vsebinsko izreklo. Ugovorni postopek je namreč namenjen prav zagotovitvi kontradiktornosti postopka v smislu soočenja stališč obeh strank.
ZCestn člen 50a, 50a/1. ZP-1 člen 6a, 55, 55/2, 65, 65/5, 65/9, 136, 136/1, 136/1-9.
prekrški - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - vinjeta - veljavna elektronska vinjeta - plačilo cestnine - plačilo računa - opomin - ustavitev postopka o prekršku - prekršek neznatnega pomena
Storilec je dne 23.9.2023 in dne 27.9.2023 obakrat vozil po cestninski cesti brez veljavne vinjete ter je za prvi prekršek prejel plačilni nalog, katerega globo je dne 29.9.2023 plačal v polovičnem znesku in je hkrati plačal tudi račun za tedensko vinjeto, katere veljavnost je po plačilu računa štela od dneva prvega prekrška naprej.
Pritožba spregleda izrecno opozorilo iz računa, da tedenska vinjeta ni veljavna, dokler račun ni plačan. Račun pa je storilec plačal dne 29.9.2023, kar pomeni, da je veljavnost tedenske vinjete nastopila šele s tem dnem za čas od storitve prvega prekrška dalje, kar pomeni, da dne 27.9.2023, ko je storilec storil drugi prekršek, ni imel veljavne vinjete, je pa prekrškovni organ plačilo računa štel za okoliščino, na podlagi katere je storilcu lahko izrekel opomin namesto globe.
ZPIZ-2G člen 130, 130/1. ZPIZ-2 člen 4, 4/1. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365-2, 366.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrženje tožbe - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - sposobnost biti stranka - absolutna ovira
Med dokaznim postopkom je sodišče ugotovilo, da je bila tožba vložena v času, ko je bila A. A. nesporno že mrtva. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, po ustaljeni sodni praksi pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka, ko oseba, navedena kot stranka, že v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, ker je umrla, ni mogoče odpraviti. Upoštevajoč obrazloženo, na pravilnost izpodbijane odločitve tako ne morejo vplivati, sicer življenjsko sprejemljivi razlogi, ki pa ne morejo pripeljati do drugačne odločitve od izpodbijane.
V tem primeru gre po stališču pritožbenega sodišča za obrazložen dopis po 3. točki 43. člena OT, za katerega tožniku pripada 50 točk. Tožnik je sodišču namreč zgolj sporočil, da se s podanim izvedenskim mnenjem strinja, medtem ko drugih navedb, ki bi kakorkoli vplivale na sam potek postopka, vloga ne vsebuje.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - nagrada za poročilo stranki - prepozen dokazni predlog - COVID-19
Tožnik je v aprilu in maju 2021 delo opravljal na delovnem mestu skladiščnik IV. Toženka ga je razvrstila v zeleno skupino, kar je pomenilo upravičenost do dodatka za delo v rizičnih razmerah po 11. točki 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) za 10 odstotkov delovnega časa in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije po 71. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) v deležu 5 odstotkov.
Sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni zavrnilo le na podlagi ugotovitve, da je toženka tožnika razvrstila v zeleno skupino, ampak je pravilno ugotavljalo, ali ga opravljanje dela (stiki z zunanjimi strankami oziroma osebami) upravičuje do višjega dodatka, do kakršnega so bili upravičeni delavci, uvrščeni v rumeno skupino.
V zvezi s stroškovno odločitvijo tožnik utemeljeno uveljavlja zmotno materialnopravno presojo (155. člen ZPP oziroma določbe Odvetniške tarife - OT), saj je sodišče prve stopnje toženki neutemeljeno priznalo strošek za končno poročilo stranki. Storitve, navedene v tarifni številki 43/2 OT, se priznajo le, kadar gre za samostojne storitve, ne pa, kot pri toženki, kadar so te že zajete v drugih tarifnih številkah (tarifni številki 16 OT).
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - opredelitev vrednosti spornega predmeta - relevantni ugovorni razlogi - zastavna pravica
Pritožba utemeljeno opozarja, da je stališče sodišča o nerelevantnosti navedb glede določitve vrednosti spornega predmeta ob odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog napačno. Večinska novejša sodna praksa kot ustavno skladno razlago določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1 sprejema razlago, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Pravica stranke do pravnega sredstva zoper odmerjeno višino sodne takse bi bila namreč zgolj navidezna v primeru, če stranke kršitve določb ZST-1 glede določitve vrednosti predmeta postopka zaradi odmere sodne takse ne bi imele pravice uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog.
V predmetni pravdi zato vrednost spornega predmeta znaša197.420,98 EUR, kolikor je toženka na podlagi vknjiženih hipotek še prisilno izterjevala v izvršilnem postopku in kot je to v tožbi označil tožnik.
hitri postopek o prekršku - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - obseg izpodbijanja
Sodišče prve stopnje je odločalo o zahtevi za sodno varstvo (ZSV) zagovornika storilca, v kateri je le ta utemeljeval, da storilec očitanega prekrška ni storil, saj njegova hitrost ni presegala 50 km/h in se tako meritev ni mogla nanašati na njegovo vozilo.
Sodišče prve stopnje je tej ZSV le delno ugodilo, in sicer po uradni dolžnosti glede pravne kvalifikacije in izreka milejše sankcije zaradi spremenjene zakonodaje.
Ob tem, ko se je storilec branil s trditvami, da očitanega prekrška ni storil ter želel ustavitev postopka o prekršku zoper njega, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhajajo zaključki o njegovi odgovornosti za ta prekršek, je očitno sodišče prve stopnje v tem delu štelo ZSV zagovornika storilca za neutemeljeno. Ker pa v izreku sodbe, sodišče prve stopnje ni zavrnilo zahteve za sodno varstvo v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi.
Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov člen 1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 26. ZS člen 83, 83/4. ZPP člen 140, 142.
evropski plačilni nalog - ugovor dolžnika - prepozen ugovor - sodne počitnice / poletno poslovanje - pravni pouk - nejasnost
Iz pravnega pouka, ki je del evropskega plačilnega naloga in ki o roku za vložitev in teku roka govori v točki b. (list. št. 65), namreč ni jasno razvidno, da se čas poletnega poslovanja sodišča ne upošteva in da ne glede na to, da je bilo pisanje vročeno v času poletnega poslovanja, 30-dnevni rok teče tudi v tem obdobju. To je sicer na podlagi interpretacije iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. 6. 1971 mogoče razbrati, a vendarle pravni pouk, o katerem govori 28. točka uvodne obrazložitve Uredbe (ES), št. 1896/2006, ni namenjen sam sebi, ampak učinkovitemu varstvu pravic tožencev, ki morajo biti zato seznanjeni kako bo tekel rok in kaj je pri tem pomembno.
ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZDR-1 člen 88, 88/3, 200, 200/3. ZPP člen 8, 144, 144/1, 154, 154/1, 165, 165/1, 274, 274/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - prepozna tožba - zavrženje tožbe - dokazna ocena priče
Ker je torej toženka dokazala, da je tožnik dne 13. 5. 2024 v pisarni toženke odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se šteje, da mu je bila ta tega dne vročena (tretji odstavek 88. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 in prvi odstavek 144. člena ZPP). Posledično je tožba, vložena dne 20. 6. 2024, prepozna, saj ni bila vložena v roku 30 dni od vročitve odpovedi (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Zato jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pogoji za priznanje - socialni razlog - obročno plačilo
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali lahko storilec, zoper katerega je bila tuja prekrškovna odločba predložena v priznanje in izvršitev, v izvršitev priznano višino globe in stroškov postopka plača brez, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Zato storilec s pritožbenimi trditvami, da je v težki življenjski in finančni situaciji ter da mu je hudo zbolela partnerka in mu k preživljanju prispeva tudi njegova mati, v predmetnem pritožbenem preizkusu ne more biti uspešen.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083472
OZ člen 251, 251/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 44.
gradbena pogodba - pogodbena kazen za zamudo - zamuda pri izvajanju del - rok za dokončanje del - podaljšanje roka za izvedbo del - podaljšanje končnega roka za izpolnitev - pridržek pravice do pogodbene kazni - primopredaja - gradbeni dnevnik - pregled del
Podaljšanje roka je bila toženka dolžna zahtevati brž, ko je zvedela za vzrok, zaradi katerega se lahko rok podaljša.
V Gradbeni dnevnik se nadalje dnevno zabeležijo vse okoliščine, pomembne za vsebino medsebojnega razmerja pogodbenih strank. Neprepričljiva je zato trditev, da tožena stranka, ki bi tožeči stranki dne 27. 11. 2019 (torej tik pred iztekom roka) po pošti poslala zahtevo za podaljšanje roka, tega v gradbeni dnevnik ne bi vpisala vse do 12. 12. 2019.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da del ni pravočasno dokončala iz vzrokov, za katere ne odgovarja.
motenje posesti - odklop elektrike - priklop električne energije - zadnje mirno posestno stanje - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - rok za vložitev tožbe - prekluziven rok - določenost tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da poseg v elektro omarico ni predstavljal motenja posesti, ker je tožnica elektriko izgubila že prej zaradi odklopa s strani elektro distributerja.
konkretizacija prekrška - uporaba mobilnega telefona med vožnjo
Iz opisa dejanskega stanja prekrška izhaja, da je storilec med vožnjo telefon držal v desni roki.
Glede na takšen opis dejanja prekrška pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa in ob upoštevanju zgoraj navedenega zaključuje, da ob odsotnosti nadaljnje konkretizacije ravnanja s telefonom oziroma zatrjevanja njegove uporabe zakonski znaki storilcu očitanega prekrška po petem odstavku 35. člena ZPrCP niso ustrezno konkretizirani. Iz "konkretizacije" navedenega prekrška (da je storilec telefon držal v desni roki) namreč ne izhaja, katero konkretno ravnanje storilca s telefonom je bilo takšno, da je zmanjševalo storilčevo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Zgolj dejstvo, da je storilec držal telefon v desni roki, pa za konkretizacijo prekrška po 35. členu ZPrCP, ki sankcionira prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, ne zadošča.