starostna pokojnina - sorazmerni del - nova odmera - obnova postopka - rok za vložitev predloga
Tožnik je predlog za obnovo postopka zaradi določitve višje pokojninske osnove vložil po poteku objektivnega triletnega roka. Zato ga je toženec s sklepom pravilno zavrgel na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP.
brezposelnost – denarno nadomestilo - osnova za odmero - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - nadomestilo za primer brezposlenosti
Nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima značaj samostojne dajatve iz invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje ZPIZ. V ZDR, ki opredeljuje pojem plače, ni podlage za to, da bi takšno nadomestilo predstavljalo sestavni del plače. Posledično se tudi ne more vštevati v osnovo za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - sestavine izreka sklepa - pritožba presega ocenjevanje okoliščin, relevantnih za odreditev oziroma podaljšanje ukrepa
Presoja o tem, koliko so odnosi med gospodarskimi subjekti posegli v kriminalno sfero, tako, da izpolnjujejo znake kaznivega dejanja poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 presega ocenjevanje okoliščin, relevantnih za odreditev oziroma podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ko sodišče predhodno ocenjuje samo nevarnost, da bi bilo premoženje, v zvezi s katerim bi v primeru izdaje obsodilne sodbe prišel v poštev odvzem premoženjske koristi, odtujeno ali pa bi storilec z njim kako drugače razpolagal, ne pa že tudi obstoj kaznivega dejanja kot takega.
Tudi sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi mora vsebovati opis premoženja, na katerega se začasno zavarovanje zahtevka nanaša v smislu določbe prvega odstavka 502.b člena Zakona o kazenskem postopku ali pa vsaj navedbo, na katero predhodno odločbo o začasnem zavarovanju zahtevka se podaljšanje nanaša.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - vzrok ugotovljene začasne nezmožnosti za delo - bolezen - poškodba pri delu
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju je bolezen in ne škodni dogodek. Zato tožničin tožbeni zahtevek, ki izpodbija odločitev tožene stranke glede vzroka tožničine začasne nezmožnosti za delo, ni utemeljen.
invalidska pokojnina - ponovna odmera - datum nastanka invalidnosti - datum pridobitve pravice do invalidske pokojnine - izplačevanje invalidske pokojnine
V obravnavanem primeru je treba ločevati med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic in datumom pridobitve) ter izplačevanjem oziroma "dejansko realizacijo" le-teh. Z izpodbijanima odločbama je tožena stranka le dejansko realizirala odločbo tako, da je odločila o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine v določenem znesku na mesec. Tožena stranka z odločbama, ki sta bili predmet presoje pred sodiščem prve stopnje, ni ponovno odločala o invalidnosti ter o sami pravici do invalidske pokojnine, temveč se odločbi nanašata na odmero in datum, od kdaj naprej se tožniku izplačuje invalidska pokojnina. Sodišče prve stopnje zato ni imelo pravne podlage, da bi ponovno presojalo vprašanje invalidnosti oziroma datum njenega nastanka ter priznanja pravice do invalidske pokojnine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRIMERJALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063705
ZASP člen 130, 130/1, 153, 153/1, 156, 157, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/7, 157a, 157a/2, 158, 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 168/4, 185, 185/1, 185/1-2, 186, 186/1, 186/3. ZIZ člen 55, 226. OZ člen 131, 131/1, 164. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 4, 4/2.
uporaba fonograma – zahtevek za plačilo nadomestila – nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov – odškodninski zahtevek – tarifa – civilna kazen – pogodba o neizključnem prenosu – prostovoljna položitev zneska – prenos pravice - stroški v zvezi z ugotavljanjem kršitev
Tožena stranka, ki fonograme predvaja preko radia, sporedov ne more vnaprej pošiljati, saj jih ne sestavlja sama. Ker fonograme le posredno predvaja preko radia, je obveznost, ki je predpisana v 2. točki prvega odstavka 185. člena ZASP zanjo nemogoča. Zato zanjo to določilo ne more veljati. Njena obveznost iz četrtega odstavka 159. člena ZASP torej v zakonu ni sankcionirana.
Zahtevek na plačilo nadomestila je odškodninski zahtevek in ne zahtevek iz neupravičene obogatitve. K takemu zaključku vodi pritožbeno sodišče določilo prvega odstavka 130. čl. ZASP, po katerem uporaba fonograma za radiofuzno oddajanje brez plačila nadomestila pomeni protipravno ravnanje in določilo prvega odstavka 186. člena istega zakona, po katerem za kršitve ZASP veljajo splošna pravila o povrnitvi škode.
Sodna praksa je tožnici ob pretežnem soglasju pravne literature že zgodaj dopustila, da svoje stroške, ki ji nastajajo v zvezi z ugotavljanjem kršitev, upošteva v obliki pavšalne podvojitve pristojbin pri odmeri škode (kot škoda je tu mišljeno nadomestilo za uporabo sorodnih pravic) in jih na ta način zavrača na posamezne kršitelje pravic.
Določba 3. točke tretjega odstavka 4. člena Posebnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PD-OD-08 toženke, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli (86. člen v povezavi z 88. členom OZ), ker ne odstopa od splošnih določb 26. poglavja OZ, ki ureja zavarovalno pogodbo.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zdraviliško zdravljenje - pravica zavarovane osebe do zdraviliškega - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje
Sodišče prve stopnje je v utemeljitev svoje odločitve o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka glede priznanja pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču navedlo: „Na podlagi strokovno argumentiranega izvedenskega mnenja, skladnega z izvidom fiziatra in ostalo medicinsko dokumentacijo ter prepričljivo izpovedjo osebne zdravnice tožnika, sodišče zaključuje, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 2. alinee 2. točke 1. odstavka 45. člena in 3. točke 44. člena Pravilnika za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.“ Navedeni skopi argumenti sodišča v obrazložitvi, kjer to navaja, da je izvedensko mnenje skladno z izvidom fiziatra in ostalo medicinsko dokumentacijo, tisti razlog, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja, je v nasprotju s pisnim izvedeniškim mnenjem in pojasnili postavljenega sodnega izvedenca. Tako je podano o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med samim izvedenskim mnenjem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
razveljavitev sklepov skupščine – posebna revizija – razrešnica – pravica do obveščenosti
1. Institut razrešnice tudi po oceni pritožbenega sodišča nima pomembnejših pravnih posledic in je povezan z odločanjem o razdelitvi bilančnega dobička (prvi odstavek 294. člena ZGD-1).
2. Tožeča stranka se je več kot očitno že vnaprej odločila, kako bo ravnala pri glasovanju o predlogu sklepa o razrešnici, in sicer ne glede na zahtevano informacijo. Takšno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti pa je v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - preplačilo - invalid III. kategorije - neupravičena obogatitev
Tožena stranka je s svojo odločbo odločila, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom z določenim dnem. Z navedeno odločbo, ki je postala pravnomočna, je odpadla pravna podlaga za izplačevanje nadomestila plače tožniku zaradi dela s skrajšanim delovnim časom od določenega dne dalje. Nastopila je situacija, določena v tretjem odstavku 190. člena OZ, ko je prišlo do odpada pravne podlage in je tožnik nekaj prejel, za kar ni več obstajala pravna podlaga. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno terja vrnitev izplačanega nadomestila za delo v skrajšanem delovnem času.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe v katerih prekrškovni organ izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, predstavljajo nedovoljen pritožbeni razlog, saj prekrškovni organ glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 sodbe, s katero sodišče odloči o vloženi zahtevi za sodno varstvo, iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena ZP-1) ne more izpodbijati.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost
V skladu s 163. členom ZPIZ-1 pridobljene pravice na podlagi invalidnosti trajajo dokler traja stanje invalidnosti oziroma telesne okvare, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic določene s tem zakonom.
Tožniku (invalidu III. kategorije) ni bila samo priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 1. 1. 2011 dalje, temveč je tožena stranka tožniku tudi priznala pravico do nadomestila za invalidnost in tako realizirala samo dajatev iz priznane pravice do premestitve na drugo delovno mesto. S tem je odpadla pravna podlaga, da bi se tožniku še nadalje izplačevalo nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu na podlagi priznane pravice do nadomestila plače za čas čakanja od 23. 10. 2006 dalje, in je tako tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu z dnem 27. 1. 2011, saj mu je z 28. 1. 2011 dalje toženka priznala pravico do nadomestila za invalidnost.
Z dodano 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je zakonodajalec uredil procesno situacijo, do katere lahko pride, če je bil postopek z začasno ali predhodno odredbo začet pred začetkom stečajnega postopka. V takšnem primeru se postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.
ZFPPIPP člen 46, 151, 289, 289/2, 354, 355, 355, 355/3, 355/3-1. ZIZ člen 257, 257/1.
predhodna odredba – plačilo terjatve – nevarnost za uveljavitev plačila – izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku – stroški stečajnega postopka – vrstni red plačila stroškov v stečaju – nujni stroški stečajnega postopka – načelo enakega obravnavanja upnikov
Za uveljavitev prisilnega poplačila terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka velja izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku po začetku stečajnega postopka. Za uveljavitev takšne terjatve je zato potrebno dopustiti tožbo z dajatvenim zahtevkom zoper stečajnega dolžnika.
Stroški, ki so glede na svojo naravo nujni za izvajanje stečajnega postopka, zato morajo imeti prednost pred poplačilom terjatve tožeče stranke, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, ne glede na to, da zakon za to kategorijo terjatev opredeljuje, da se poplačajo kot stroški stečajnega postopka, to je v celotnem znesku.
Pri stranski intervenientki ni podana invalidnost v nobeni kategoriji, kakor je to določeno v 2. odstavku 60. člena ZPIZ-1, saj pri njej ni bilo ugotovljenih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejena, to je višji referent za prostorsko načrtovanje pri tožeči stranki. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se stranska intervenientka razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter se ji prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno, ni utemeljen.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 2. ZPIZ-1 člen 72, 109, 110, 427.
vdovska pokojnina - starost
Da lahko pridobi pravico do vdovske pokojnine mora vdova med drugim ob smrti zavarovanca izpolniti predpisanih 53 let starosti oziroma vsaj 48 let, da lahko pri 53 letih pridobi pravico do vdovske pokojnine. Teh pogojev tožnica ne izpolnjuje. Ne izpolnjuje niti pogoja starosti iz tretjega ali četrtega odstavka prehodne določbe 427. člena ZPIZ-1, po katerih bi ob smrti moža morala dopolniti 40 let starosti, da bi lahko pri 45 letih pridobila pravico do družinske pokojnine glede na 72. člen prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-92), če pa bi ji pravica do družinske pokojnine po pokojnem možu prenehala po dopolnjenem 45. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom, da bi lahko ob dopolnitvi te starosti ponovno pridobila istovrstno pokojninsko dajatev. Ker v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj starosti na strani zavarovanega družinskega člana, torej tožnice niti po ZPIZ-1 niti po ZPIZ-92, tožbeni zahtevek za odpravo pravilnih in zakonitih odločb iz predsodnega postopka in posledično zahtevek za vtoževano pravico do vdovske pokojnine, ni utemeljen.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neenakomerno razporejen delovni čas - sodno varstvo
Pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi nima (samo po sebi) nobenih pravnih posledic, ampak je le predpostavka za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zato posebno sodno varstvo zoper takšno opozorilo ni predvideno.
Zmerjanje sodelavca in vpitje nanj pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, saj je primeren odnos do sodelavcev minimum, ki se lahko pričakuje od vsakega zaposlenega. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala pisno opozorilo.
Tožnikovo ravnanje, ko je samovoljno zapustil delo, preden je bilo delo pri odstranitvi scene v celoti opravljeno, pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik dežurni predstave in že zato ne bi smel oditi pred dokončanjem dela. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v skladu z 3. alineo 1. odstavka 88. člena ZDR.