invalidska pokojnina - ponovna odmera - datum nastanka invalidnosti - datum pridobitve pravice do invalidske pokojnine - izplačevanje invalidske pokojnine
V obravnavanem primeru je treba ločevati med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic in datumom pridobitve) ter izplačevanjem oziroma "dejansko realizacijo" le-teh. Z izpodbijanima odločbama je tožena stranka le dejansko realizirala odločbo tako, da je odločila o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine v določenem znesku na mesec. Tožena stranka z odločbama, ki sta bili predmet presoje pred sodiščem prve stopnje, ni ponovno odločala o invalidnosti ter o sami pravici do invalidske pokojnine, temveč se odločbi nanašata na odmero in datum, od kdaj naprej se tožniku izplačuje invalidska pokojnina. Sodišče prve stopnje zato ni imelo pravne podlage, da bi ponovno presojalo vprašanje invalidnosti oziroma datum njenega nastanka ter priznanja pravice do invalidske pokojnine.
Upravičenje podizvajalca do vložitve neposrednega zahtevka proti naročniku po določilu 631. člena OZ (actio directa) je treba razložiti v okviru konkretnega pogodbenega razmerja med izvajalcem (podjemnikom) in naročnikom. Podana mora biti torej tako koneksnost (zveznost) med pogodbo, sklenjeno med glavnim izvajalcem in podizvajalcem in glavnim izvajalcem in naročnikom.
nagrada upravitelja – končanje stečajnega postopka – predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka – zagotavljanje predujma iz proračuna sodišča
Tudi za primer izbrisa stečajnega dolžnika iz sodnega registra na podlagi sklepa iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP-E velja pravilo, da morajo biti do izdaje tega sklepa razrešena vsa razmerja do stečajnega dolžnika. To velja tudi glede morebitnih zahtevkov upravitelja iz naslova izvedenih del do končanja stečajnega postopka.
Tožnik je bil v spornem letu upravičen do celotnega letnega dopusta, zato mu na podlagi 1. odstavka 131. člena ZDR pripada celoten regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Ker je regres zapadel v plačilo 1. julija tega leta, je tožena stranka s plačilom v zamudi, zato je tožnik upravičen tudi do izplačila zakonskih zamudnih obresti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - invalid III. kategorije
Tožnik ne more več opravljati dela na delovnem mestu orodjar zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije in ima pravico do premestitve na ustrezno delovno mesto, vendar pa pri toženi stranki, ob upoštevanju omejitev, ni bilo ustrezno nobeno izmed delovnih mest. Tožena stranka je prejela pozitivno mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Zato je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
Po določbi 81. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do poklicne rehabilitacije zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti, ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti in ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas. Tožnik je bil z odločbo ZPIZ uvrščen v III. kategorijo invalidnosti, zato nima pravice do poklicne rehabilitacije.
ZDR člen 45, 45/2, 18, 18/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZGD-1 člen 10, 515.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - družba z omejeno odgovornostjo - poslovodstvo - odškodnina - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka oddelka tehnološki razvoj ter tožnikovega delovnega mesta ni ukinila na pravno veljaven način. Sklep o ukinitvi tožnikovega oddelka je bil namreč sprejet na kolegiju, ki glede na določbe ZGD-1 ni poslovodni organ. Sklep o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta pa je podpisal lastnik, ki je bil v času izdaje tega sklepa upravičen le do skupnega zastopanja družbe, zato bi moral ta sklep podpisati tudi takratni direktor, ki je družbo zastopal samostojno. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako nezakonita že zaradi dejstva, ker zanjo ni bilo pravne podlage.
Tožnik je navajal dejstva in predlagal dokaze, ki opravičujejo domnevo, da je tožena stranka ravnala v nasprotju s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu (tožnik je bil večkrat kritiziran in deležen graje s strani nadrejenih, pri čemer je prihajalo do poniževanja in do neprimernega besednega izražanja). Tožena stranka ni uspela dokazati, da trpinčenja ni bilo oziroma da je naredila vse potrebno za njegovo odpravo, zato tožniku pripada odškodnina zaradi mobinga oziroma trpinčenja.
Toženi stranki v postopku nista dokazali, da sta tožniku ves dolg iz naslova plač poravnali. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe v katerih prekrškovni organ izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, predstavljajo nedovoljen pritožbeni razlog, saj prekrškovni organ glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 sodbe, s katero sodišče odloči o vloženi zahtevi za sodno varstvo, iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena ZP-1) ne more izpodbijati.
razveljavitev sklepov skupščine – posebna revizija – razrešnica – pravica do obveščenosti
1. Institut razrešnice tudi po oceni pritožbenega sodišča nima pomembnejših pravnih posledic in je povezan z odločanjem o razdelitvi bilančnega dobička (prvi odstavek 294. člena ZGD-1).
2. Tožeča stranka se je več kot očitno že vnaprej odločila, kako bo ravnala pri glasovanju o predlogu sklepa o razrešnici, in sicer ne glede na zahtevano informacijo. Takšno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti pa je v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja.
izvršba na plačo - izvršba na druge stalne prejemke - predmet izvršbe - izvršba na denarno terjatev dolžnika - sprememba sredstev in predmetov izvršbe
Glede na sistematiko zakona in namen izvršbe (poplačilo upnika) je šteti, da izvršba na plačo kot generičen pojem zajema tudi vse ostale prejemke, ki izhajajo in so vezani na sklenjeno delovno razmerje, čeprav le ti vsi delavcu ne pripadajo mesečno in so morebiti odvisni tudi od drugih pogojev oziroma okoliščin.
Določilo tretjega odstavka 454. člena ZPP ne izpostavlja prvega naroka, zato je treba šteti, da posledice iz te določbe nastopijo zaradi izostanka s kateregakoli naroka.
starostna pokojnina - nova odmera - obnova postopka - predlog
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka. Navedeno pomeni, da bi moral tožnik v pritožbi zatrjevane očitke, ki se nanašajo na izračun pokojninske osnove v postopku odmere starostne pokojnine v letu 2007, v prvi vrsti uveljavljati v pritožbi zoper odločbo, vendar se zoper to odločbo ni pritožil. Ker pa je tudi predlog za obnovo postopka prepozen in kot tak onemogoča vsebinsko obravnavo, tožnik s tem izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku izdati novo odločbo o odmeri starostne pokojnine, s katero bo upoštevala nadurno delo in dežurstvo tožnika, ni utemeljen.
ZZVZZ člen 15. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 6/2. ZDR člen 4, 9, 9/1. OZ člen 90, 90/1.
obvezno zdravstveno zavarovanje - podlaga za obvezno zavarovanje - oseba v delovnem razmerju - pogodba o zaposlitvi - ničnost - enoosebna družba - poslovodna oseba
Drugotožnik (poslovodja d.o.o.) je v postopku pri toženi stranki predložil pogodbo o zaposlitvi, ki jo je sklenil sam kot zakoniti zastopnik prvotožene stranke na strani delodajalca in kot fizična oseba (na strani delavca). Ker drugotožnik v času, ko je bila prvotožena stranka še enoosebna družba, del in nalog ni mogel opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edini družbenik in zastopnik družbe operativno predstavljal v isti osebi, ni bil podan bistveni pogoj, to je pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in 1. odst. 9. člena ZDR. Takšna pogodba o zaposlitvi je nična, na ničnost pogodbe o zaposlitvi pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana stranka, torej tudi Zavod - tožena stranka (1. odst. 13. čl. ZDR).
Ker se šteje, da zaradi ničnosti, pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena, bi drugotožnik lahko dokazoval kvečjemu, da so v razmerju med tožečima strankama obstajali elementi delovnega razmerja (sklenitev pisne pogodbe o zaposlitvi po 4. odst. 15. čl. ZDR namreč ni pogoj za obstoj delovnega razmerja). V konkretnem primeru pa tožeči stranki nista niti dokazovali niti dokazali, da bi v obdobju, ko prvotožeča stranka ni bila več enoosebna družba, med tožečima strankama obstajali elementi delovnega razmerja. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje kot oseba v delovnem razmerju za vtoževano obdobje, ni utemeljen.
Določba 3. točke tretjega odstavka 4. člena Posebnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PD-OD-08 toženke, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli (86. člen v povezavi z 88. členom OZ), ker ne odstopa od splošnih določb 26. poglavja OZ, ki ureja zavarovalno pogodbo.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neenakomerno razporejen delovni čas - sodno varstvo
Pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi nima (samo po sebi) nobenih pravnih posledic, ampak je le predpostavka za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zato posebno sodno varstvo zoper takšno opozorilo ni predvideno.
Zmerjanje sodelavca in vpitje nanj pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, saj je primeren odnos do sodelavcev minimum, ki se lahko pričakuje od vsakega zaposlenega. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala pisno opozorilo.
Tožnikovo ravnanje, ko je samovoljno zapustil delo, preden je bilo delo pri odstranitvi scene v celoti opravljeno, pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik dežurni predstave in že zato ne bi smel oditi pred dokončanjem dela. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v skladu z 3. alineo 1. odstavka 88. člena ZDR.
Tožnik je ob uvedbi novega plačnega sistema opravljal dela in naloge, ki ustrezajo opisu delovnega mesta tehnični vodja II in to delovno mesto je pred prevedbo tudi zasedal. Temu delovnemu mestu pa je glede na vrsto in zahtevnost nalog primerljivo novo delovno mesto tehnični vodja VI, ki mu je bilo določeno z izpodbijanim aneksom. Zato je izpodbijani aneks pravilen in zakonit.
denarna socialna pomoč - zavrženje tožbe - sestava tožbe
Ker tožnik, kljub pozivu sodišča, tožbe ni popravil tako, da bi bila primerna za obravnavanje (sodišču ni predložil dokončni upravni akt v dveh izvodih), jo je bilo potrebno zavreči.
KZ-1 člen 204, 257, 257/3. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic - tatvina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - bolniški stalež
Tožnik (inštruktor v zavodu za prestajanje zaporne kazni) je obsojencema, ki sta opravljala hišna dela, za kar jima je tožena stranka izplačala denarno nagrado, naročil, da iz materiala tožene stranke za njegovo osebno uporabo izdelata dva okvirja z mrežo in ju pobarvata. S tem je zlorabil pooblastila, ki jih je imel kot javni uslužbenec na delovnem mestu inštruktorja. Tožnik je to storil, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist, saj je izdelana okvirja uporabil zase. S tem je storil ravnanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po tretjem odstavku 257. čl. KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. alineji prvega odstavka 111. čl. ZDR.
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da za preložitev zagovora ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin in jim po možnosti priložiti ustrezne dokaze. Sicer pa je za takšne primere s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem predvidena posebna oblika obrazca, v katerem osebni zdravnik izrecno potrdi, da je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva in osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Vse navedeno pomeni, da tožniku pravica do zagovora ni bila kršena in da tožena stranka zgolj na podlagi predloženega zdravniškega potrdila ni bila dolžna preložiti datuma predvidenega zagovora, zlasti še ob upoštevanju kratkega, 30-dnevnega subjektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Na obstoj utemeljenega suma pri uvedbi preiskave sodišče sklepa iz doslej znanih okoliščin, dokazov in podatkov, ki jih je predložil državni tožilec, ne more in ne sme pa posameznih dokazov v tej fazi kazenskega postopka ocenjevati in poglobljeno analizirati.
Z dodano 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je zakonodajalec uredil procesno situacijo, do katere lahko pride, če je bil postopek z začasno ali predhodno odredbo začet pred začetkom stečajnega postopka. V takšnem primeru se postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.