Pravni položaj dolžnika, ki podpiše cesijsko pogodbo, je enak pravnemu položaju dolžnika, ki pogodbe ni podpisal, pa ga je kateri od pogodbenikov obvestil o odstopu. Vprašanje veljavnosti cesijske pogodbe in pravilnosti zastopanja pogodbenih strank se zato tožene stranke ne tiče. Tovrstnih ugovorov zoper njo ni mogoče uveljavljati, zato tožeča stranka z zahtevkom zoper toženo stranko ne bi mogla uspeti niti, če bi dokazala, da je cesijska pogodba neveljavna.
izterjava preživnine – zastaranje preživninske terjatve – zadržanje zastaranja v času trajanja roditeljske pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti po trenutku nastanka izvršilnega naslova – dejansko preživljanje otroka s strani obeh roditeljev
Odločitvi o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo materi in o preživljanju sta neločljivo povezani, saj če imata oba roditelja otroka v varstvu in vzgoji, ga oba dejansko preživljata ter odpade plačilo preživnine.
vrednost spornega predmeta – zamudne obresti – plačilo stroškov postopka – uspeh v pravdi – vsaka stranka krije svoje stroške
Glede vrednosti spornega predmeta se zamudne obresti ne upoštevajo.
Ob primerjavi zneskov se izkaže, da je uspeh 49,74 % proti 50,26 %, kar pa pomeni, da je vsaka od strank uspela približno s polovico zahtevka oziroma ugovora, kar utemeljuje uporabo določila 2. odstavka 154. člena ZPP. Pri tem se višina stroškov posamezne stranke sploh ne ugotavlja in ni pomembno, ali je imela morda ena stranka več stroškov.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0063681
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2. ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/3. ZGD-1 člen 580, 580/6, 618, 618/2.
oprostitev plačila sodnih taks – pomanjkanje trditvene podlage – pripojitev družbe – prenehanje obstoja družbe
Tožena stranka je po vložitvi predmetne pritožbe prenehala obstajati zaradi pripojitve k družbi A. d. o. o.. To pomeni, da je slednja univerzalni pravni naslednik pritožnika. Kot takšna mora vstopiti v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.
S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju (v kateri se pri vseh postavkah nahaja le oznaka /) je sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1. Zatrjevanje in izkaz teh okoliščin pa je odločilno za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni dolžnost sodišča, da brez ustrezne trditvene podlage izvaja dokazni postopek ter zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o oprostitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070394
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – pogodbena odpoved – prenehanje pogodbe – odpovedni rok
Do prenehanje pogodbe je prišlo šele po preteku trimesečnega odpovednega roka, zato je tožena stranka dolžna plačati premije tudi za sporno trimesečno obdobje, ko odpoved pravno še ni začela učinkovati, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali o predmetu obveznosti, pogodba ne nastane. Pri nesporazumu je soglasje podano, vendar je napačno, gre za skrito nesoglasje.
dovoljenost pritožbe - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - zahteva za sodno varstvo - prekršek neznatnega pomena
Ugotavljanje okoliščin, zaradi katerih šteje prekršek za prekršek neznatnega pomena, kot je to določeno v 6.a členu ZP-1, sodi v okvir ugotavljanja dejanskega stanja. Če jih sodišče prve stopnje ugotovi in oceni, pritožnik (prekrškovni organ) pa se s takšno ugotovitvijo sodišča ne strinja in podaja lastno oceno drugače ugotovljenih in ocenjenih okoliščin, gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
V primerih, ko je sodišče prve stopnje ob obravnavanju storilčeve zahteve za sodno varstvo, spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku zoper storilca, pritožba iz razloga po 3. točki 154. člena ZP-1 torej zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja, ni dovoljena.
spor majhne vrednosti - splošni pogoji - razlaga spornih določil - aktivno zdravljenje
Čeprav v pogodbenih razmerjih velja načelo avtonomije volje pogodbenih strank oziroma načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), pa je za presojo materialnopravne podlage pogodbenega razmerja bistveno, da so splošni pogoji bili pripravljeni izključno s strani toženke in tožnik na njihovo vsebino ni mogel vplivati. Zato je treba nejasna določila splošnih pogojev razlagati v korist tožnika.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
povračilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Ker ogled ni bil izveden zaradi dokončanja izvedencu že plačanega izvedenskega dela, temveč gre za ponoven ogled in podajo dopolnilnega izvida in mnenja na ogledu, je izvedenec do nagrade vsekakor upravičen.
pogodba o odstopu terjatve v plačilo - posojilna pogodba - simulirani pravni posel
Pogodba o odstopu terjatve v plačilo je, v skladu s prvim odstavkom 425. člena OZ, po vsebini pogodba o nadomestni izpolnitvi. S sklenitvijo te Pogodbe je obveznost tožene stranke na plačilo po Posojilni pogodbi z dne 29. 5. 2012 ugasnila in je obveznost izpolnitve prešla na dolžnika - N.. Tožeča stranka pa s tem ni več upravičena zahtevati izpolnitve obveznosti od tožene stranke, saj o dolžniškem razmerju med tožečo in toženo stranko ni mogoče govoriti, ker tožena stranka ni več dolžnik predmetne terjatve.
Opredelitev zahtevnosti dopolnitve izvedenskega mnenja ni odvisna od zahtevnosti osnovnega izvedenskega mnenja, saj pravilnik jasno loči in opredeli zahtevnost izvedenskega mnenja v okviru katere glede na stopnje zahtevnosti določi nagrado zanj (prvi odstavek 51. člena Pravilnika), kot tudi stopnje zahtevnosti dopolnilnega izvida in mnenja, v skladu s katerimi v drugem odstavku 51. člena Pravilnika določa nagrado.
starostna pokojnina - sorazmerni del - srbski nosilec zavarovanja - prispevki za socialno varnost
Tožnik je bil v delovnem razmerju pri slovenskem podjetju, delo pa je opravljal v Srbiji, kar pomeni, da so se morali prispevki za socialno zavarovanje zanj plačevati zavodu za socialno zavarovanje, kjer je delo dejansko opravljal in to je na območju Republike Srbije. Dejstvo, da so se prispevki za socialno zavarovanje plačevali v kraju dejanskega opravljanja dela, pomeni, da se šteje, da je tožnik sporno obdobje dopolnil v zavarovanju pri srbskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnik tako pri toženi stranki nima zavarovanja, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu za sporno obdobje prizna sorazmerni del starostne pokojnine, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila za prestrukturiranje podjetja tako, da je prenehala razvijati in tudi aktivno vzdrževati storitve na fiksnem delu poslovanja in je fiksni del storitev prodala drugi družbi ter se je odločila posvetiti izključno mobilnemu delu poslovanja. Takšna organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu 1. in 2. odstavka 88. člena ZDR. V posledici reorganizacije pa se je odločila tudi za zmanjšanje števila zaposlenih in prenehala je potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu produktni vodja 1. Dejstvo, da je tožena stranka določena dela in naloge tožnika prerazporedila na druge delavce na področju prodaje in operative, ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost odpovedi ni potrebno, da bi delo, ki ga je tožnik opravljal, prenehalo, niti da bi morala tožena stranka delovno mesto formalno ukiniti. Takšne organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1, 127.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved škodljivega ravnanja - policist - zagovor
Tožnik (policist) je s svojim ravnanjem (ženi je grozil, da jo bo ubil, v otroški sobi je v pričo otrok zamahnil z nožem ipd.) izpolnil znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1, znake kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 1. odstavku 127. člena KZ-1 ter tudi znake kaznivega dejanja grožnje po 1. odstavku 135. člena KZ-1, njegovo ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 111. člena ZDR.
prošnja za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje - opravičeni razlogi - trditveno breme
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodni rok podaljša le iz opravičenih razlogov. Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka.
prevedba osnovne plače - uvrstitev v plačni razred - javni uslužbenec – plača – dejansko delo
Prevedbo delovnega mesta novinar urednik II s količnikom za določitev osnovne plače, za katerega je imel tožnik sklenjeno zadnjo veljavno pogodbo o zaposlitvi pred prevedbo, je bilo mogoče opraviti bodisi v delovno mesto novinar urednik, v zvezi s katerim je bil tožniku ponujen v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi, bodisi v delovno mesto urednik oddaj (katerega tožnik navaja kot delovno mesto, ki mu bi ga morala tožena stranka ponuditi v aneksu k pogodbi o zaposlitvi in sicer glede na dejansko delo, ki ga opravlja). Ker je bilo torej možno in zakonsko dopustno (tudi glede na določbo že omenjenega 49.a člena ZSPJS) in upoštevaje pogodbo o zaposlitvi opraviti prevedbo tožnikove osnovne plače in njeno uvrstitev v plačni razred glede na delovno mesto novinar urednik (v zvezi s katerim je bil tožniku ponujen v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi), takšna prevedba ni nezakonita.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 31.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pogodbena kazen - sodna razveza
S pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave je bilo ugotovljeno, da je tožnici na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delovno razmerje nezakonito prenehalo. Kolektivna pogodba časopisno - informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti v 31. členu določa, da je v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati pogodbeno kazen najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela. Zato je tožničin tožbeni zahtevek iz naslova pogodbene kazni utemeljen.
zavrženje pritožbe - sodne počitnice - vročanje - rok za vložitev pritožbe
V skladu s 3. odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to, sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15 dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan, po njihovem izteku, to je 16. 8. 2013. Navedeno pomeni, da se je rok za pritožbo dejansko iztekel 30. 8. 2013. Zadnji dan pritožbenega roka, to je 30. 8. 2013 je bil petek, torej dan, ko sodišče dela, zato bi tožena stranka pritožbo na pošto morala oddati najkasneje tega dne. Tožena stranka je pritožbo na pošto priporočeno oddala šele v ponedeljek, 2. 9. 2013, zato je bilo potrebno pritožbo zavreči kot prepozno.