redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila za prestrukturiranje podjetja tako, da je prenehala razvijati in tudi aktivno vzdrževati storitve na fiksnem delu poslovanja in je fiksni del storitev prodala drugi družbi ter se je odločila posvetiti izključno mobilnemu delu poslovanja. Takšna organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu 1. in 2. odstavka 88. člena ZDR. V posledici reorganizacije pa se je odločila tudi za zmanjšanje števila zaposlenih in prenehala je potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu produktni vodja 1. Dejstvo, da je tožena stranka določena dela in naloge tožnika prerazporedila na druge delavce na področju prodaje in operative, ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost odpovedi ni potrebno, da bi delo, ki ga je tožnik opravljal, prenehalo, niti da bi morala tožena stranka delovno mesto formalno ukiniti. Takšne organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
zavrženje tožbe - rok za vložitev pritožbe - štipendija - nepristojno sodišče - odvetnik - očitna pomota - pooblaščenec odvetnik - prepozna tožba
Ker je bila tožba vložena po izteku zakonskega roka, jo je potrebno zavreči.
Vrhovno sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Nobena od ugotovljenih tožnikovih zdravstvenih težav (lumbalni sindrom) ni opredeljena kot razlog za ugotovitev telesne okvare po veljavnem seznamu telesnih okvar. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za telesno okvaro, ni utemeljen.
ZGD-1 člen 501, 501/2. ------------- Op. št. (1): tako dr. Bojan Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah 3. knjiga, stran 147 - 148, GV Založba, Ljubljana 2007. Op. št. (2): ibid.
sodni izstop družbenika - pogoji za izstop
Sodni izstop je po citirani določbi drugega odstavka 501. člena ZGD-1 mogoč le, kadar obstajajo za to utemeljeni razlogi, ki jih zakon našteva le primeroma. Našteti primeri kažejo na nezakonito in nepošteno ravnanje drugih družbenikov in na njihovo krivdo, kar pa ni nujen pogoj. Utemeljen razlog je tako npr. tudi, da med družbeniki ne glede na krivdo kogarkoli obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi. Posplošeno rečeno, je mogoče za utemeljen razlog za izstop šteti vsa tista dejstva, zaradi katerih ni mogoče pričakovati, da bi kdo še vztrajal kot družbenik, ker mu tako stanje (lahko) prinaša nesorazmerna bremena ali škodo in kolikor dejstvo ne spada med normalna komercialna tveganja, kot je npr. grozeča gospodarska kriza.
pravna jamstva v postopku o prekršku – seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi
Na kakšen način naj bi bila kršitelja seznanjena z očitanim prekrškom in dokazi iz spisa prekrškovnega organa ni razvidno, zato sta odločbi o prekršku, izdani kršiteljema, tako glede opisa dejanskega stanja prekrška kot glede dokazov z vidika vsakomur zagotovljenih pravnih jamstev v postopku o prekršku, presenečenje in zato kršitelja z navajanjem dejstev in dokazov, s katerimi v zahtevi za sodno varstvo odločbi prekrškovnega organa izpodbijata, nista prekludirana, saj je pravni pouk zapisan v zapisniku o izjavi kršitelja, ne da bi bil ta seznanjen z dejanskim stanjem očitanega prekrška in dokazi s katerimi se mu prekršek dokazuje, brezpredmeten.
ZP-1 člen 23, 23/2, 30, 30/4, 202.e, 202.e/2. ZPrCP člen 23, 23/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – hujši prekršek – uporaba milejšega zakona
Določba drugega odstavka 23. člena ZP-1H, ki kot hujši prekršek opredeljuje prekršek za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, se glede na prehodno določbo četrtega odstavka 30. člena ZP-1H uporablja za postopke odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi tega zakona, torej po 14. juniju 2013. Ker je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu izdan pred navedenim datumom, je treba glede opredelitve pojma hujši prekršek uporabiti materialno pravni predpis veljaven v času izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na to, da ZPrCP v določbi četrtega odstavka 23. člena opredeljuje kot hujši prekršek za katerega je predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu, v obravnavani zadevi storilcu izrečena višina globe ne dosega spodnje meje globe, ki je predpisana, da bi se skupaj z izrečenimi kazenskimi točkami v cestnem prometu prekršek štel za hujši prekršek in zato pogoj pri katerem se glede na določbo drugega odstavka 202.e člena ZP-1 storilcu obvezno prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni izpolnjen.
prošnja za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje - opravičeni razlogi - trditveno breme
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodni rok podaljša le iz opravičenih razlogov. Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka.
invalidnost I. kategorije - invalid II. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do izgube delazmožnosti. Podane zdravstvene težave niso izražene v taki meri, da bi tožnika popolnoma onesposobljale za delo. Ne glede na to, da je bil tožnik v BIH razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, to še ne pomeni, da je I. kategorija invalidnosti podana tudi upoštevaje ZPIZ-1, po katerem se ugotavlja invalidnost v primeru, če je zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine vložena pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sodni izvedenec je pojasnil, da je tožnik s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu, ki je fizično lažje, z dvigovanjem in prenašanjem bremen do 7 kg, v ugodnih mikroklimatskih pogojih, ki je nenormirano in se ne opravlja v podaljšanem delovnem času. Tožnik za delo zidarja ni zmožen, zmožen pa je opravljati drugo delo, ki je ustrezno njegovi izobrazbeni stopnji. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 55, 126, 126/1, 152, 152/1, 153, 153/5.
prisilna poravnava – predlog za začetek postopka prisilne poravnave - – predlog za začetek stečajnega postopka – procesna ovira – stranke predhodnega postopka – družbenik stečajnega dolžnika – procesna legitimacija za pritožbo
Ker je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 9.1.2014 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje z dne 27.11.2013, s katerim je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom in je dolžnik dne 27.11.2013 pri sodišču vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ima razveljavitev prej citiranega sklepa o začetku stečajnega postopka za posledico, da je nastopila procesna ovira za odločanje o predlogu upnikov za začetek stečajnega postopka.
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o novinarskem delu. Potem ko je bil s strani odgovorne urednice obveščen, da njegova pogodba ne bo podaljšana, je po elektronski pošti toženi stranki poslal dopis. V dopisu je tožnik toženi stranki predlagal, da se z njim sklene pogodba o zaposlitvi, in sicer najprej za določen, nato pa za nedoločen čas. Elektronsko sporočilo, ki ga je tožnik posredoval toženi stranki je mogoče šteti kot pisno zahtevo za odpravo kršitev. Iz dopisa je namreč jasno razvidno, katero kršitev tožnik uveljavlja (prekinitev dotedanjega sodelovanja) in da zahteva sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Potrebno je tudi upoštevati, da je tožnik dopis sestavil sam kot laik in brez strokovne pomoči pravnega strokovnjaka. Tožnik je zato s tem, ko je poslal navedeni dopis toženi stranki, izpolnil procesno predpostavko za sodno varstvo.
oprostitev plačila sodnih taks – trditveno breme – zaprt transakcijski račun – likvidnostne težave – premoženjsko stanje
Zaprtje transakcijskega računa res izkazuje likvidnostne težave, vendar se pri odločanju o taksni oprostitvi upošteva tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja predlog za oprostitev plačila sodne takse tožene stranke ne more biti uspešen.
V obravnavani zadevi gre za ti. verzijsko terjatev v zvezi s preplačili invalidnine za telesno okvaro. Po 1. odst. 190. člena OZ v zvezi s 1. odst. 275. člena citiranega ZIPZ-1 mora pridobitelj ob prehodu premoženja, ki nima pravne podlage, to vrniti, če je mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Takšno dejansko stanje je podano tudi v konkretnem primeru. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da ni dolžna vrniti preplačila, ni utemeljen.
Glede na okoliščine konkretnega primera ni mogoče šteti, da bi tožena stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, četudi je to storila pomotoma ali pri tem ni bila dovolj skrbna.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - redarji
Delo občinskega redarja, ko ta na terenu opravlja nadzor nad parkiranimi vozili in pri tem uporablja pribor za pisanje ter občasno računalniško opremo, res ni nevarna dejavnost, vendar pa občinski redarji opravljajo nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov ter pri tem odločajo tudi o izvrševanju sankcij. Izrekanje oziroma vročanje kazni za nepravilno parkiranje pri naslovnikih (torej lastnikih ali voznikih vozil) že po sami naravi stvari ni sprejeto z odobravanjem, zato je v takih okoliščinah mogoče pričakovati tudi (fizično) nasilje uporabnikov nad temi delavci tožene stranke. Tožena stranka je redarjem priskrbela prisilna sredstva ter jim predstavila osnove borilnih veščin in njihova pooblastila. Ob vsem navedenem in ob dejstvu, da redarji delo ter izrekanje sankcij opravljajo v interesu tožene stranke, je potrebno zaključiti, da občinski redarji opravljajo nevarno dejavnost, iz katere izhaja večja škodna nevarnost, in da je zato v konkretnem primeru podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik, ker ga je med opravljanjem redarske službe fizično napadel občan in ga telesno poškodoval.
ZPIZ-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/7, 110/7-2, 421, 421/2.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - starost - starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine - vdova
Tožena stranka tožnici upravičeno ni priznala pravice do vdovske pokojnine, saj tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 110. člena ZPIZ-1, ker je na dan smrti zavarovanca uživalca starostne pokojnine dopolnila 44 let, zakon pa zahteva dopolnitev 45 let.
Vse bančne garancije niso neakcesorne narave. Osnovna oblika posla, urejena v 1083. členu ZOR, je od temeljnega posla odvisna – akcesorna. Neodvisno bančno garancijo pa ZOR ureja v 1087. členu kot garancijo “brez ugovora“ ali “na prvi poziv“. Izdajatelj bančne garancije torej lahko izda neodvisno ali odvisno bančno garancijo.
V skladu z določbo drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za zavarovane in prednostne terjatve ter izločitvene pravice.
Ugotovljene okoliščine primera, če jih presojamo skupaj, po oceni pritožbenega sodišča predstavljajo zadostno informacijo, da so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja. Tudi sam pregled avtomobila oziroma obtoženčeve bunde, ki se je nahajala na sovoznikovem sedežu, je bil opravljen v mejah pooblastila po drugem odstavku 148. člena ZKP, saj je policija zasegla drogo, ki se je nahajala v rokavu obtoženčeve bunde, in ni šlo za izvajanje pregleda skritih oziroma notranjih delov budne, kot zmotno meni pritožnica. Policija je torej postopala po drugem odstavku 148. člena ZKP, pri takem postopanju pa je smela zaseči predmete, ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti ali ki utegnejo biti dokazilo kazenskem postopku (četrti odstavek 220. člena ZKP). Ni sprejemljivo stališče obtoženčeve zagovornice v pritožbi, da je šlo v obravnavni zadevi za situacijo iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, ki določa, da je policija dolžna v primeru, ko glede določene osebe, od katere želi dobiti izjavo, obstajajo razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje, tej osebi dati pouk o pravnih jamstvih obdolženca v kazenskem postopku. Posledično tudi ne drži trditev pritožnice, da se izpodbijana sodba opira na izjavo, ki jo je policija pridobila od osumljenega F.K. v okviru policijskega zbiranja obvestil. Očitana kršitev tako ni podana.
Pri tožniku gre za stanje po kompresijskem zlomu telesa 1. in 2. lumbalnega vretenca (L1 in L2) ter zlomu leve petnice. Sodni izvedenec je ocenil, da pri tožniku ni prišlo do trajne izgube delovne zmožnosti, to je nezmožnosti za organizirano pridobitno delo, ter da pri tožniku ni podana telesna okvara po nobeni točki veljavnega Seznama telesnih okvar, saj v ledvenem delu hrbtenice noben od gibalnih segmentov ne dosega stopnje končne degeneracije diska in posledično nepregibnost gibalnega segmenta, kar je pogoj za priznanje telesne okvare, prav tako posledice poškodbe leve pete in levega gležnja ne dosegajo kriterija navzven vidne obsežne deformacije ter nepregibnost gležnja, kar je pogoj za priznanje telesne okvare. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da pri tožniku obstaja 50% telesna okvara, nastala zaradi poškodbe pri delu in na priznanje pravice do invalidnine, ni utemeljen.
V izbirnem postopku delodajalec sam izbere kandidata, neizbrani kandidati pa ne smejo biti podvrženi diskriminaciji.
Ker 5. odstavek 204. člena ZDR neizbranemu kandidatu ne daje drugačnega varstva kot vložitev tožbe za odškodnino zaradi diskriminacije, je potrebno tožnikovo tožbo v delu, kjer tožnik zahteva ponovitev izbirnega postopka, zavreči.
ZDSS-1 člen 43, 43/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - rok za podajo odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Dejstvo, da se tožnici očita neizpolnitev delovne obveznosti, ki je izvirala iz opravljanja njene prejšnje funkcije (v. d. direktorice) in ne iz pogodbe o zaposlitvi (za delovno mesto vodje finančno računovodske službe in organizatorja izobraževanja), ki je bila izredno odpovedana, samo po sebi ne kaže na očitno nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Razlogi v prid ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožnici s strani tožene stranke – delodajalca, nezakonita, v tej (začetni) fazi ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila izredna odpoved nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila npr. podana prepozno ali iz očitno neutemeljenih razlogov, čeprav tožnica trdi nasprotno. Ker že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, ni izpolnjen, tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da sodišče naloži toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki ohraniti oziroma vzpostaviti delovno razmerje z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
Za spor o vračilu republiške štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče.
Toženka je s strani tožeče stranke dobila štipendijo za šolanje na srednji šoli. Toženka šolanja ni dokončala. Pravdni stranki sta svoje razmerje, izhajajoč iz dodeljene štipendije, nastalo zaradi nedokončanja šolanja toženke, pogodbeno uredili s sklenitvijo poravnave, v kateri se je toženka zavezala, da bo to, kar je od tožeče stranke neupravičeno prejela, vrnila. Ker toženka ni poravnala svojih obveznosti, je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačanih štipendij utemeljen.