prošnja za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje - opravičeni razlogi - trditveno breme
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodni rok podaljša le iz opravičenih razlogov. Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka.
invalidnost I. kategorije - invalid II. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do izgube delazmožnosti. Podane zdravstvene težave niso izražene v taki meri, da bi tožnika popolnoma onesposobljale za delo. Ne glede na to, da je bil tožnik v BIH razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, to še ne pomeni, da je I. kategorija invalidnosti podana tudi upoštevaje ZPIZ-1, po katerem se ugotavlja invalidnost v primeru, če je zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine vložena pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sodni izvedenec je pojasnil, da je tožnik s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu, ki je fizično lažje, z dvigovanjem in prenašanjem bremen do 7 kg, v ugodnih mikroklimatskih pogojih, ki je nenormirano in se ne opravlja v podaljšanem delovnem času. Tožnik za delo zidarja ni zmožen, zmožen pa je opravljati drugo delo, ki je ustrezno njegovi izobrazbeni stopnji. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 115, 115/1, 115/2, 115/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nosečnost - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožnica je, dva tedna preden je obvestila delodajalca o svoji nosečnosti, prejela potrdilo o svoji nepričakovani, tretji nosečnosti, vendar je potrebovala določen čas, da sta z možem razjasnila razloge za morebitno prekinitev nosečnosti. Zato je potrebno šteti, da je bilo obvestilo pravočasno in je tožnica toženo stranko kot svojega delodajalca o nosečnosti obvestila takoj, ko je bilo to mogoče, to pa je bilo še pred iztekom odpovednega roka. Glede na navedeno je bila tožnica kot noseča delavka upravičena do posebnega varstva pred odpovedjo po 1. odstavku 115. člena ZDR, zaradi česar je izpodbijana odpoved nezakonita.
invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Nobena od ugotovljenih tožnikovih zdravstvenih težav (lumbalni sindrom) ni opredeljena kot razlog za ugotovitev telesne okvare po veljavnem seznamu telesnih okvar. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za telesno okvaro, ni utemeljen.
ZP-1 v drugem odstavku 202.d člena določa, da lahko vloži storilec prekrška predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v petnajstih dneh od pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv, zato pritožbeni očitek, da poziv sodišča nima navedenega roka za izpolnitev, ni utemeljen. Storilec je bil namreč o možnosti, pogojih in roku za vložitev predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poučen že v 7. točki obrazložitve sklepa, s katerim mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in novega (dodatnega) roka ni mogel upravičeno pričakovati.
Vse bančne garancije niso neakcesorne narave. Osnovna oblika posla, urejena v 1083. členu ZOR, je od temeljnega posla odvisna – akcesorna. Neodvisno bančno garancijo pa ZOR ureja v 1087. členu kot garancijo “brez ugovora“ ali “na prvi poziv“. Izdajatelj bančne garancije torej lahko izda neodvisno ali odvisno bančno garancijo.
V skladu z določbo drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za zavarovane in prednostne terjatve ter izločitvene pravice.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37, 37/1, 37/2. ZPIZ-1 člen 36. ZDSS-1 člen 70, 70/1.
starostna pokojnina - sorazmerni del - tuj nosilec zavarovanja - sporazum z Bosno - zavrženje tožbe
Ob dejstvu, da je bila prevedba invalidske pokojnine, priznane pri bosansko-hercegovskem nosilcu zavarovanja v letu 1994, pri slovenskem nosilcu zavarovanja z odločbo pravnomočno zavrnjena, ostane v skladu z 2. odst. 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino izplačevanje invalidske pokojnine v celoti nadaljnja obveznost pogodbenice, ki je dajatev priznala. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb in priznanje sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine ni utemeljen.
Iz dejstva, da se je tožena stranka odzivala na pozive tožeče stranke in z njo komunicirala glede izvajanja naročenih del, še ni mogoče sklepati na njun neposredni pogodbeni odnos, saj je glede na očitno nesporen položaj tožene stranke kot upravnika to morala izvajati na podlagi pogodbenega razmerja z etažnimi lastniki, v okviru katerega je morala skrbeti za njihove interese.
obnova postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in dokazi
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku (praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo). Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati, kar pa za listine, na katere se sklicuje tožena stranka v predlogu za obnovo, ne velja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005699
ZKP člen 355, 355/2, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – konkretizacija pritožbenih navedb
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je oškodovanka spremembe v službi težko prenašala in je imela občutek, da je na delovnem mestu trpinčena, zaradi česar se je že leta 2008 obrnila na Zvezo svobodnih sindikatov. Oškodovankin občutek pa ni ustrezal realnosti kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, kar dokazujejo tudi oškodovankina ravnanja po tem, ko obdolženka ni bila več direktorica Občinske uprave, to je ravnanja po 15.10.2010, kot je obrazloženo v točki 9 izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ne dvomi v ugotovitev sodišča prve stopnje, da oškodovankin (subjektivni) občutek, da se nad njo izvaja psihično nasilje, oziroma občutek ponižanja in neenakopravnega obravnavanja ni v vzročni zvezi z obdolženkinim ravnanjem. Kot je obrazložilo sodišče v izpodbijani sodbi je bil obdolženkin način vodenja sicer res avtokratski, brez posluha za podrejene in celo brezobziren, vendar je bila taka do vseh in še posebej pomembno je, da je bila taka tudi do sebe kot je večkrat citirano tudi v pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNI RAZPISI
VSL0076826
OZ člen 247.
pogodbena kazen - zamuda pri dobavi - vzrok za zamudo - javni razpis - sklenitvena faza pogodbe
Potem ko je bila tožena stranka izbrana na javnem razpisu, in je po pozivu tožeče stranke dne 16. 12. 2008 sklenila pogodbo z jasno opredeljenim rokom izpolnitve, kakor tudi z določeno sankcijo v obliki pogodbene kazni zaradi zamude, se tožena stranka ne more več uspešno sklicevati na razloge, ki naj bi obstajali v času pred samo sklenitvijo pogodbe. Morebitne objektivne okoliščine, ki naj bi oteževale izpolnitev pogodbe v pogodbeno dogovorjenem roku zato gredo v breme same tožene stranke, ki je kljub temu s podpisom pogodbe prevzela takšno pogodbeno zavezo.
družinska pokojnina - zavrženje nove zahteve - pravnomočna odločba - nova zahteva - otrok - popolna nezmožnost za delo
Že v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem upravnem postopku, ni bilo dokazano, da bi pri tožniku zaradi Fabryeve bolezni do materine smrti, ko je dopolnil že 31 let starosti, bila podana popolna nezmožnost za delo, ki je eden od bistvenih pogojev za pravico do družinske pokojnine na strani zavarovanega družinskega člana. Za popolno nezmožnost za delo pri otrocih, kot zavarovanih družinskih članih namreč glede na 121. člen ZPIZ-1 šteje nezmožnost za samostojno življenje in delo. Ob razpoložljivi medicinski in drugi listinski dokumentaciji v upravnem spisu je zato dovolj podlage za zaključek, da je v obravnavanem primeru izpolnjen dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP-a, na podlagi katerega je bila v obravnavanem predsodnem postopku tožnikova nova zahteva za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojni materi z izpodbijanima upravnima aktoma zakonito zavržena.
V izbirnem postopku delodajalec sam izbere kandidata, neizbrani kandidati pa ne smejo biti podvrženi diskriminaciji.
Ker 5. odstavek 204. člena ZDR neizbranemu kandidatu ne daje drugačnega varstva kot vložitev tožbe za odškodnino zaradi diskriminacije, je potrebno tožnikovo tožbo v delu, kjer tožnik zahteva ponovitev izbirnega postopka, zavreči.
starostna pokojnina - sorazmerni del - srbski nosilec zavarovanja - prispevki za socialno varnost
Tožnik je bil v delovnem razmerju pri slovenskem podjetju, delo pa je opravljal v Srbiji, kar pomeni, da so se morali prispevki za socialno zavarovanje zanj plačevati zavodu za socialno zavarovanje, kjer je delo dejansko opravljal in to je na območju Republike Srbije. Dejstvo, da so se prispevki za socialno zavarovanje plačevali v kraju dejanskega opravljanja dela, pomeni, da se šteje, da je tožnik sporno obdobje dopolnil v zavarovanju pri srbskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnik tako pri toženi stranki nima zavarovanja, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu za sporno obdobje prizna sorazmerni del starostne pokojnine, ni utemeljen.
začasna nezmožnost za delo - socialni spor - trditveno in dokazno breme - načelo materialne resnice - preiskovalno načelo - izvedena priča - osebni zdravnik - pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnikove osebne zdravnice, ki je izvedena priča. Za izvedeno pričo je pomembno, da ima za pravilno zaznavanje dejstev tudi posebno strokovno znanje. Izvedena priča je zdravnik, ki med drugim poroča tudi o poteku bolezni in o zdravljenju. Glede na naravo izvedene priče in (pričakovan) pomen njene izpovedi, je določbo 68. člena ZDSS-1 (po kateri v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem ne glede na izid postopka) razlagati tako, da toženec ne trpi samo stroškov za izvedbo dokaza z izvedencem, pač pa tudi stroške izvedene priče osebnega ali drugega zdravnika, ne glede na to, kdo je predlagal izvedbo tega dokaza in ne glede na končni uspeh v pravdi.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nastanek taksne obveznosti – začetek pravdnega postopka - prispetje spisa k pravdnemu sodišču
Ko izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in ta sklep postane pravnomočen, ni več pravnega temelja za vodenje izvršilnega postopka. S tem se začne pravdni postopek.
2. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1 podrobneje določa začetek taksne obveznosti, ne pa (hkrati) tudi začetka pravdnega postopka.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - retroaktivnost
V konkretnem primeru gre ravno za tak dejanski stan, iz katerega je prvostopenjsko sodišče sklepalo na uporabo citirane novele ZFPPIPP-A v tistem delu, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da je neskladen z Ustavo. Ker je Ustavno sodišče skladnost z Ustavo sporne določbe 33. člena novele Zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP-A presojalo za nazaj, za obdobje, ko je še veljal, ni moglo spornega dela zakona tudi razveljaviti v smislu 43. člena Zakona o ustavnem sodišču. Vendar pa ima v takem primeru, v kolikor to ne izhaja drugače iz odločbe Ustavnega sodišča, tudi ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča učinek, da se ne more uporabljati za razmerja, nastala pred razveljavitvijo zakona, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
Tožnica v tem sporu zahteva ugotovitev, da se v pokojninsko osnovo vštevajo plače oz. nadomestila plače za določeno obdobje. Tožnica nima pravnega interesa za vodenje socialnega spora, saj sploh ne gre za uveljavljanje katere od pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O pravici do starostne pokojnine in o njeni višini je bilo odločeno z odločbo, pokojnina pa je bila odmerjena od pokojninske osnove, oblikovane na podlagi povprečja plač in nadomestil iz določenega časovnega obdobja. V kolikor bi tožnica štela, da je bila starostna pokojnina odmerjena od nepravilne pokojninske osnove, bi lahko vložila pritožbo v upravnem postopku ter nato zoper dokončno odločbo sprožila še socialni spor. Ker tega ni storila, višine starostne pokojnine, ki je odmerjena v dokončni in pravnomočni odločbi, z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom za vštetje plač za določeno obdobje v pokojninsko osnovo ni mogoče spremeniti. Z vodenjem predmetnega spora si torej pravnega položaja ne more izboljšati, zato je njeno tožbo, v skladu z 274. čl. ZPP, potrebno zavreči.
pogodba o zaposlitvi - plačilo za delo - plača - premestitev
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika premestila na drugo delovno mesto (čeprav ZDR enostranskega premeščanja delavca ne dovoljuje) in da tožnik temu ni ugovarjal, ampak se je zaradi podrejenega položaja v delovnem razmerju takšni premestitvi uklonil (zahteval pa je pravilen obračun plače po veljavni pogodbi o zaposlitvi), ne pomeni, da je prišlo do konsenza glede sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena in tožena stranka ni imela podlage, da tožniku izplačuje plačo po tej (nepodpisani) pogodbi o zaposlitvi. Med strankama je še naprej veljala predhodna pogodba o zaposlitvi, tožnik pa je še vedno upravičen do plače po tej pogodbi.
Ugotovljene okoliščine primera, če jih presojamo skupaj, po oceni pritožbenega sodišča predstavljajo zadostno informacijo, da so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja. Tudi sam pregled avtomobila oziroma obtoženčeve bunde, ki se je nahajala na sovoznikovem sedežu, je bil opravljen v mejah pooblastila po drugem odstavku 148. člena ZKP, saj je policija zasegla drogo, ki se je nahajala v rokavu obtoženčeve bunde, in ni šlo za izvajanje pregleda skritih oziroma notranjih delov budne, kot zmotno meni pritožnica. Policija je torej postopala po drugem odstavku 148. člena ZKP, pri takem postopanju pa je smela zaseči predmete, ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti ali ki utegnejo biti dokazilo kazenskem postopku (četrti odstavek 220. člena ZKP). Ni sprejemljivo stališče obtoženčeve zagovornice v pritožbi, da je šlo v obravnavni zadevi za situacijo iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, ki določa, da je policija dolžna v primeru, ko glede določene osebe, od katere želi dobiti izjavo, obstajajo razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje, tej osebi dati pouk o pravnih jamstvih obdolženca v kazenskem postopku. Posledično tudi ne drži trditev pritožnice, da se izpodbijana sodba opira na izjavo, ki jo je policija pridobila od osumljenega F.K. v okviru policijskega zbiranja obvestil. Očitana kršitev tako ni podana.