oprostitev plačila sodnih taks – trditveno breme – zaprt transakcijski račun – likvidnostne težave – premoženjsko stanje
Zaprtje transakcijskega računa res izkazuje likvidnostne težave, vendar se pri odločanju o taksni oprostitvi upošteva tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja predlog za oprostitev plačila sodne takse tožene stranke ne more biti uspešen.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 12, 249. ZDSS-1 člen 63.
vdovska pokojnina - ponovna zahteva - predsodni postopek - zavrženje zahteve - predhoden preizkus
Tožena stranka je ob predhodnem preizkusu vloge pravilno zavrgla tožničino ponovno zahtevo za uveljavitev vdovske pokojnine, ker se je o isti upravni zadevi - pravici do vdovske pokojnine - že vodil sodni postopek. V času izdaje izpodbijanih odločb, katerih pravilnost in zakonitost se na podlagi 63. člena ZDSS-1 presoja v tem sporu, postopek po prvotni zahtevi še ni bil pravnomočno končan, saj se je sodni postopek o isti upravni zadevi še vodil. To pa predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o ponovni tožničini zahtevi v predsodnem postopku.
pogodba o zaposlitvi - plačilo za delo - plača - premestitev
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika premestila na drugo delovno mesto (čeprav ZDR enostranskega premeščanja delavca ne dovoljuje) in da tožnik temu ni ugovarjal, ampak se je zaradi podrejenega položaja v delovnem razmerju takšni premestitvi uklonil (zahteval pa je pravilen obračun plače po veljavni pogodbi o zaposlitvi), ne pomeni, da je prišlo do konsenza glede sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena in tožena stranka ni imela podlage, da tožniku izplačuje plačo po tej (nepodpisani) pogodbi o zaposlitvi. Med strankama je še naprej veljala predhodna pogodba o zaposlitvi, tožnik pa je še vedno upravičen do plače po tej pogodbi.
ZPIZ-1 člen 67. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 37, 37/1.
starostna pokojnina - sorazmerni del - sporazum z Bosno - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Glede na to, da je bila tožniku v BiH priznana in odmerjena invalidska pokojnina tudi na podlagi slovenske dobe in da je toženec na dan veljavnosti Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino že ugotavljal pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, na podlagi zahteve, vložene za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine po uradni dolžnosti v skladu s 37. členom Sporazuma, teh pogojev pa tožnik, to je pogoja 67. člena ZPIZ-1, ni izpolnjeval in je bilo o sorazmernem delu invalidske pokojnine tudi že pravnomočno odločeno, tožbeni zahtevek za priznanja pravice do sorazmernega dela pokojnine, ni utemeljen.
Če je na podlagi 20. in 22. člena Sporazuma zavarovancu priznana pravica do pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri nosilcih zavarovanj obeh podpisnic sporazuma, pri posameznem nosilcu zavarovanja na podlagi iste zavarovalne dobe zavarovanec ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine. Le če obstaja po zakonodaji ene od podpisnic pravica do dajatve (pokojnine) brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec zavarovanja pri tej podpisnici zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji (21. člen Sporazuma). V tem sporu ne gre za tak primer, saj je bila tožniku pri nosilcu zavarovanja v BiH priznana invalidska pokojnina na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja in posledično ne izpolnjuje pogoja iz 21. člena Sporazuma za priznanje samostojne dajatve oziroma starostne pokojnine. Zato tožnik pri tožencu na podlagi iste zavarovalne dobe ne bi mogel uveljaviti samostojne starostne pokojnine, tudi če bi bilo o njegovi invalidski pokojnini odločeno v času veljavnosti Sporazuma.
V obravnavani zadevi gre za ti. verzijsko terjatev v zvezi s preplačili invalidnine za telesno okvaro. Po 1. odst. 190. člena OZ v zvezi s 1. odst. 275. člena citiranega ZIPZ-1 mora pridobitelj ob prehodu premoženja, ki nima pravne podlage, to vrniti, če je mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Takšno dejansko stanje je podano tudi v konkretnem primeru. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da ni dolžna vrniti preplačila, ni utemeljen.
Glede na okoliščine konkretnega primera ni mogoče šteti, da bi tožena stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, četudi je to storila pomotoma ali pri tem ni bila dovolj skrbna.
zavrženje pritožbe - sodne počitnice - vročanje - rok za vložitev pritožbe
V skladu s 3. odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to, sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15 dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan, po njihovem izteku, to je 16. 8. 2013. Navedeno pomeni, da se je rok za pritožbo dejansko iztekel 30. 8. 2013. Zadnji dan pritožbenega roka, to je 30. 8. 2013 je bil petek, torej dan, ko sodišče dela, zato bi tožena stranka pritožbo na pošto morala oddati najkasneje tega dne. Tožena stranka je pritožbo na pošto priporočeno oddala šele v ponedeljek, 2. 9. 2013, zato je bilo potrebno pritožbo zavreči kot prepozno.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA
VSL0076839
URS člen 26, 26/1. OZ člen 168. Uredba o pravilih za določitev cen in odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije člen 3, 7, 9, 10.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - vzročna zveza - proizvajalec električne energije - uredba vlade - enotna letna premija - javnopravna pravica
Protipravno bi bilo ravnanje tožene stranke, če bi bila sama ravnala tako, da bi bila kršila kakšno pravico javnopravne narave, ki jo ima tožeča stranka. Protipravnost je podana le, če tožena stranka ravna v nasprotju s kakšnim javnopravnim predpisom.
Tožeča stranka od tožene stranke ni imela pravice zahtevati določitve enotne letne cene, niti enotne letne premije v prav določeni višini. Eno in drugo je bilo odvisno od volje tožene stranke. Tožeča stranka torej ni pridobila še nobene javnopravne pravice zoper RS. RS ne more biti odgovorna, saj tudi ni kršila nobene pravice tožeče stranke.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 40, 41, 41/3, 44, 44/1. ZNP člen 37. ZPP člen 355.
sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - vsebina predloga - zadržanje v psihiatrični bolnišnici
Dvodnevno zadržanje v bolnišnici na predlog izvedenca je dopustno, če je to potrebno zaradi narave duševne motnje ali zato, ker se oseba noče prostovoljno podvreči pregledu in ni mogoče drugače ugotoviti obstoja pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
ZGD-1 člen 501, 501/2. ------------- Op. št. (1): tako dr. Bojan Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah 3. knjiga, stran 147 - 148, GV Založba, Ljubljana 2007. Op. št. (2): ibid.
sodni izstop družbenika - pogoji za izstop
Sodni izstop je po citirani določbi drugega odstavka 501. člena ZGD-1 mogoč le, kadar obstajajo za to utemeljeni razlogi, ki jih zakon našteva le primeroma. Našteti primeri kažejo na nezakonito in nepošteno ravnanje drugih družbenikov in na njihovo krivdo, kar pa ni nujen pogoj. Utemeljen razlog je tako npr. tudi, da med družbeniki ne glede na krivdo kogarkoli obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi. Posplošeno rečeno, je mogoče za utemeljen razlog za izstop šteti vsa tista dejstva, zaradi katerih ni mogoče pričakovati, da bi kdo še vztrajal kot družbenik, ker mu tako stanje (lahko) prinaša nesorazmerna bremena ali škodo in kolikor dejstvo ne spada med normalna komercialna tveganja, kot je npr. grozeča gospodarska kriza.
ZP-1 v drugem odstavku 202.d člena določa, da lahko vloži storilec prekrška predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v petnajstih dneh od pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv, zato pritožbeni očitek, da poziv sodišča nima navedenega roka za izpolnitev, ni utemeljen. Storilec je bil namreč o možnosti, pogojih in roku za vložitev predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poučen že v 7. točki obrazložitve sklepa, s katerim mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in novega (dodatnega) roka ni mogel upravičeno pričakovati.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog- subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem
Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije: 1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila svoje obveznosti, ali 2. če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali 3. če obstajajo drugi zakonski pogoji za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP). Ti izbrisni razlogi so samostojni in med seboj neodvisni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
prevedba osnovne plače - uvrstitev v plačni razred - javni uslužbenec – plača – dejansko delo
Prevedbo delovnega mesta novinar urednik II s količnikom za določitev osnovne plače, za katerega je imel tožnik sklenjeno zadnjo veljavno pogodbo o zaposlitvi pred prevedbo, je bilo mogoče opraviti bodisi v delovno mesto novinar urednik, v zvezi s katerim je bil tožniku ponujen v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi, bodisi v delovno mesto urednik oddaj (katerega tožnik navaja kot delovno mesto, ki mu bi ga morala tožena stranka ponuditi v aneksu k pogodbi o zaposlitvi in sicer glede na dejansko delo, ki ga opravlja). Ker je bilo torej možno in zakonsko dopustno (tudi glede na določbo že omenjenega 49.a člena ZSPJS) in upoštevaje pogodbo o zaposlitvi opraviti prevedbo tožnikove osnovne plače in njeno uvrstitev v plačni razred glede na delovno mesto novinar urednik (v zvezi s katerim je bil tožniku ponujen v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi), takšna prevedba ni nezakonita.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/3, 24, 51, 51/2. ZDoh-2 člen 111, 111/1. ZDavP člen 268. ZUP člen 169, 179.
znižanje plačila vrtca - upoštevanje dohodka - znesek splošne olajšave - upoštevanje dohodka iz predpreteklega leta
Ker tožnica v preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, kar izhaja iz uradne evidence DURS (potrdila), ji ni bila izdana odločba o dohodnini. Zato je nepravilna odločitev tožene stranke, ki je pri odločanju o upravičenosti do znižanja plačila vrtca upoštevala dohodke iz odločbe o odmeri dohodnine iz predpreteklega leta. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS), je namreč potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, ne glede na to, ali so podatki razvidni iz odločbe, ali pa iz potrdila o izplačanih dohodkih iz uradnih evidenc DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev.
najemna pogodba za nedoločen čas – sodna odpoved – poslovni prostor – izpraznitev in izročitev
Tožbe oziroma zahteve po prenehanju najemne pogodbe zaradi sodne odpovedi (in posledično zahteve po izpraznitvi in izročitvi poslovnega prostora po izteku odpovednega roka) tožeča stranka sploh ni vložila, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje odločalo o nečem, za kar sploh ni bila vložena tožnikova zahteva za pravno varstvo, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba.
dodatek k pokojnini iz tujine - preplačilo - neupravičena obogatitev - tuj nosilec zavarovanja - višina preplačila
Tožnica je prejela dodatek k pokojnini, do katerega ni bila upravičena, zato ga je dolžna tožencu vrniti. Med pravdnima strankama je sporna višina preplačila. Dva dokumenta za isto obdobje navajata različna podatka glede preplačila. Ker na podlagi takšnih podatkov ni mogoče preveriti pravilnosti izračuna preplačila za vsak mesec posebej za vtoževano obdobje ter nato ugotoviti skupen znesek preplačila, ki mora ustrezati seštevku posameznih mesečnih zneskov preplačila, je odločba toženca v delu, ki se nanaša na višino preplačila, nezakonita.
V izbirnem postopku delodajalec sam izbere kandidata, neizbrani kandidati pa ne smejo biti podvrženi diskriminaciji.
Ker 5. odstavek 204. člena ZDR neizbranemu kandidatu ne daje drugačnega varstva kot vložitev tožbe za odškodnino zaradi diskriminacije, je potrebno tožnikovo tožbo v delu, kjer tožnik zahteva ponovitev izbirnega postopka, zavreči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila za prestrukturiranje podjetja tako, da je prenehala razvijati in tudi aktivno vzdrževati storitve na fiksnem delu poslovanja in je fiksni del storitev prodala drugi družbi ter se je odločila posvetiti izključno mobilnemu delu poslovanja. Takšna organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu 1. in 2. odstavka 88. člena ZDR. V posledici reorganizacije pa se je odločila tudi za zmanjšanje števila zaposlenih in prenehala je potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu produktni vodja 1. Dejstvo, da je tožena stranka določena dela in naloge tožnika prerazporedila na druge delavce na področju prodaje in operative, ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost odpovedi ni potrebno, da bi delo, ki ga je tožnik opravljal, prenehalo, niti da bi morala tožena stranka delovno mesto formalno ukiniti. Takšne organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
zavrženje pritožbe - vročanje - sodne počitnice - rok za vložitev pritožbe
V skladu s 3. odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to. Sodba sodišča prve stopnje je bila drugotoženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15 dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan po njihovem izteku, to je 16. 8. 2013. Navedeno pomeni, da se je rok za pritožbo dejansko iztekel 30. 8. 2013, zato bi drugotožena stranka pritožbo na pošto morala oddati najkasneje tega dne. Drugotožena stranka je pritožbo na pošto priporočeno oddala šele v ponedeljek, 2. 9. 2013, zato je bilo treba na podlagi določbe 1. odstavka 343. člena ZPP pritožbo zavreči kot prepozno.
Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-A, ki se uporablja od 1. septembra 2012), ki v primeru prekoračitve dovoljene hitrosti v naselju za več kot 30 do 50 km/h predpisuje izrek globe v znesku 1.000,00 EUR in stranske sankcije devetih kazenskih točk. ZPrCP-A torej ne predpisuje več stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kot jo je predpisoval ZPrCP (Uradni list RS, št. 109/2010 z dne 30. decembra 2010), prav tako je višina globe določena in ne več predpisana v razponu od najmanj 1.000,00 EUR kot jo je predpisovala določba prej veljavne 4. točke petega odstavka 46. člena ZPrCP.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – fikcija vročitve – dejansko bivališče
Toženec je dokazal, da ne formalno ne dejansko ni bival na naslovu, kamor mu je bilo sodno pisane (tožba v odgovor) vročeno s fikcijo, zato ta ni nastopila. Vročanje torej ni bilo uspešno in niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.