sposobnost biti stranka - smrt stranke - smrt stranke med postopkom
Mrtvi ni sposoben biti pravdna stranka, zato sodbe za mrtvo osebo ni dopustno izdati. Če stranka umre med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je po 81. čl. ZPP pomanjkljivost, ki s tem nastane z vidika procesne sposobnosti stranke, odpravljiva, saj se postopek lahko nadaljuje z dediči, ne gre pa zgolj za formalnost, ki bi jo lahko popravilo pritožbeno sodišče sâmo.
tožba na izselitev in izpraznitev prostorov – dogovor o prepustitvi uporabe svoje stvari drugemu – prekarij – posodbena pogodba – vrnitev stvari – spremenjene okoliščine
Za sklenitev pravnega posla, s katerim lastnik prepusti uporabo svoje stvari drugemu, velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij. Bistveno je torej, kakšna je bila dejanska vsebina dogovora o uporabi sporne nepremičnine.
plačilo sodne takse – več zavezancev za plačilo sodne takse – solidarna obveznost
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Solidarna obveznost pomeni, da sodišče lahko obračuna takso vsakemu izmed tožnikov. Pritožnik bi se lahko branil le, če bi bila v spisu ugotovitev, da je prvotožnik, ki je že pravnomočno dobil naloženo to obveznost, takso plačal.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik - s.p. - izbris iz poslovnega registra
Po določbi 1. odstavka 76. člena ZPP je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. V skladu z določbo 7. člena ZGD-1 je samostojni podjetnik fizična in ne pravna oseba, zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Vendar pa samostojni podjetnik po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije (75. člen ZGD-1) kot fizična oseba še naprej odgovarja za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti. Zato prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika ne pomeni tudi prenehanje stranke. Stranka je namreč že od vsega začetka le fizična oseba, kar pomeni, da se mora samostojni podjetnik zavedati, da je po zaprtju dejavnosti, do katere pride tudi zaradi izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije, osebno odgovoren za vse obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer z vsem svojim osebnim premoženjem.
Samo takrat, ko so vsi pogoji iz 1. odstavka 104. člena SZ-1 izpolnjeni kumulativno, lahko izjemne okoliščine, v katerih se je znašel najemnik neprofitnega stanovanja, preprečijo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
V primeru, če je sodna poravnava sklenjena pod odložnim pogojem, učinkuje od trenutka sklenitve le v primeru, da se pogoj izpolni, zato je v tem primeru vprašljiva izvršljivost sklenjene sodne poravnave.
S postavitvijo dajatvene tožbe je pravni interes za ugotovitveno tožbo odpadel.
Pravni temelj tožbenega zahtevka predstavlja določilo četrtega odstavka 248. člena KZ, ki določa, da se dana nagrada, darilo ali kakšna korist, ki je bila odvzeta, smejo vrniti tistemu, ki jih je dal, pa je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je bilo odkrito.
Umik tožbe učinkuje neposredno in takoj in ga od trenutka, ko je izjava o umiku tožbe sprejeta, ni mogoče več preklicati. Glede na to, da se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari in da je na naroku za glavno obravnavo izrecno soglašala z umikom tožbe, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi postopka po 188. členu ZPP.
Po členu 185/1 ZPP je potrebna za spremembo tožbe privolitev tožene stranke, če je bila tožba toženi stranki že vročena, vendar pa lahko sodišče kljub temu, da tožena stranka v spremembo tožbe ne privoli, to spremembo dopusti, če meni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Z institutom spremembe tožbe se uresničuje načelo ekonomičnosti postopka, ki se odraža tudi v tem, da sodišče lahko na podlagi že zbranega procesnega gradiva, kot tudi na podlagi že izvedenih dokazov odloči o spremenjenem tožbenem zahtevku. V nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka pa je dopustitev spremembe tožbe (kljub nasprotovanju tožene stranke), če prvotni in spremenjeni zahtevek nista povezana, oziroma če bi se zaradi spremembe tožbe nesorazmerno podaljšal dokazni postopek. Prav za takšno okoliščino pa je šlo v konkretnem primeru. Ker je že na podlagi določb ZPP sledil umiku tožbe tožnika, s katerim je soglašala tudi tožena stranka, le še sklep o ustavitvi postopka (čl. 188/3 ZPP) brez izvajanja kakršnegakoli nadaljnjega dokaznega postopka, bi se z dopustitvijo predlagane spremembe tožbe vsekakor nesorazmerno podaljšal dokazni postopek (tožnik je v predlagani spremembi tožbe postavil nove trditve, navajal nova dejstva, predlagal nove dokaze, …). Zato je odločitev sodišče prve stopnje, da predlagane spremembe tožbe ne dopusti, utemeljena.
OZ člen 164, 190. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – povračilo škode – denarna odškodnina – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – povzemanje tožbenega zahtevka v izreku sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V podrejenem tožbenem zahtevku, ki ga tožnik opira na obogatitveno oziroma odškodninsko podlago, se odraža vrednost vsake premičnine, ki jo zahteva v primarnem tožbenem zahtevku. Pravilno je pritožbeno stališče, da tožnik ni bil dolžan za vsak posamezen predmet, premičnino, postaviti ločenega podrejenega denarnega zahtevka. S primarno uveljavljanim tožbenim zahtevkom je podal več zahtevkov za vrnitev premičnin v obliki enega tožbenega predloga, glede vseh stvari skupaj in hkrati glede vsake zahtevane stvari posebej pa je podal podrejen zahtevek, kot seštevek vrednosti posameznih premičnin, katerih izročitev zahteva. Ugoditev tožbenemu zahtevku za izročitev treh premičnin ne izključuje odločanja o podrejenem zahtevku glede preostalih vtoževanih premičnin.
ZFPPIPP člen 233, 233/7, 353, 375, 375/3. ZFPPIPP-F člen 48, 48/5.
konec stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – nagrada upravitelju
Predpostavka za to, da bi bilo mogoče realizirati spremenjeni sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP je, da je stečajni postopek zoper dolžnika še v teku. Le tedaj je mogoč priliv denarnih sredstev iz proračunskih sredstev sodišča v korist stečajne mase na denarni račun stečajnega dolžnika. Vsa plačila, vključno z nagrado upravitelju se namreč skladno s 353. členom ZFPPIPP opravijo v breme stečajne mase.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070396
ZPP člen 108, 108/1, 311, 311/1. ZASP člen 159, 167.
javno priobčevanje fonogramov – nadomestilo za uporabo sorodnih glasbenih pravic – zapadlost zahtevka na poročanje – določen zahtevek – pomanjkljiva tožba – poziv na popravo tožbe
Tožbeni zahtevek v obravnavanem delu ni določen, kot bi moral biti. V tej situaciji bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP in tožečo stranko pozvati, da tožbo v tem delu popravi, ne pa izdati zamudne sodbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zahtevek, naj tožena stranka redno mesečno poroča vnaprej, torej od dne izdaje sodbe dalje, ni utemeljen, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
sprememba tožbe – neskladje med izrekom in obrazložitvijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izreka o dovolitvi spremembe tožbe v izpodbijani odločbi ni. Gre sicer za relativno kršitev postopka, česar v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni mogoče pritožbeno grajati. Vendar je sam izrek sodbe, ki v celoti sledi prvotnemu - nespremenjenemu tožbenemu zahtevku (ko v celoti ohranja v veljavi sklep o izvršbi), in ne spremenjenemu tožbenemu zahtevku nasprotuje navedenim razlogom sodbe.
prisilna poravnava - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka
Sklep o izvršbi je postal pravnomočen pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, zato je treba v izreku sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka odločiti tudi o obsegu nadaljevanja postopka izvršbe.
Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Tožnik je torej upravičen zahtevati od toženca plačilo odškodnine zaradi kršitve pogodbe.
S tem, ko sodišče pri odločitvi ni upoštevalo že plačanega dela odškodnine v valorizirani višini, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Ker je bila med pravdnima strankama sporna samo višina škode, ne pa tudi temelj, je sodišče prve stopnje brez pravne podlage pri ugotavljanju uspeha strank v postopku, upoštevalo tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
predhodna odredba - odločba domačega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavi postopka s predhodno odredbo - plačilo terjatve
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v dajatvenem delu) predstavlja sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej odločbo v smislu prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodna praksa in stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o tem se ni spremenilo, niti po noveli ZIZ-E, po kateri zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, le določno označi in mu je predlogu ni potrebno priložiti.
Trditev tožene stranke, da je račun že plačala, je pravno-relevantna trditev za odločitev o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi.
ZDR člen 81, 82, 86, 88, 88/1, 88/1-1, 82. ZPP člen 286.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obseg sodne presoje - vezanost na odpovedni razlog - dokazno breme
Delodajalec v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tudi sodišče takšnih dodatnih razlogov ne upošteva, temveč presoja le obstoj in zakonitost odpovedi iz razloga, iz katerega je pri podani odpovedi izhajal in ga obrazložil sam delodajalec.
Tožena stranka ni pravočasno podala navedb in predlagala dokazov iz katerih bi izhajal obstoj v odpovedi zatrjevanega dejanskega razloga za prenehanje potreb po delu tožnice pod pogoji pogodbe o zaposlitvi (to je močnega upada obsega dela). Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita.
dedovanje - dedni delež - darilo zapustnika - vračunanje darila
Ker med strankama ne v zapuščinskem ne v tem postopku ni bilo sporno, da je toženec od zapustnice kot darilo prejel zemljišče, parc. št. 1126/4, k. o. X, na katerem je zgradil stanovanjsko hišo, se tožencu to zemljišče kot darilo vračuna v njegov dedni delež.
ZPP člen 249, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
stroški izvedenca - izvedenina - pravica izvedenca do nagrade - zahtevnost izvedenskega dela
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to še ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov.
Zakon je dovolil, da pride do situacije, ko nihče ne plača predujma in ni stečajne mase niti za plačilo stroškov stečajnega postopka (torej tudi ne za plačilo nagrade upravitelju). Hkrati pa ni določil drugega vira za plačilo stroškov, ki se plačujejo iz predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP je torej upravitelju naložil obveznost, opraviti opraviti določena opravila, ni pa predvidel, da bi mu za to bilo mogoče tudi plačati.