PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066102
ZP-1 člen 201, 201/5.
zavarovanje izvršitve odločbe – odvzem dokumentov tujcu iz Evropske skupnosti
Zaradi zavarovanja izvršitve odločbe je mogoče začasno odvzeti dokumente (potni list, vozniško dovoljenje in druge dokumente) tudi tujcem iz Evropske skupnosti.
bančna garancija - odprava napake v garancijski dobi - zadržnina - odpadla pravna podlaga - izročitev bančne garancije - plačilo kot strošek stečajnega postopka
Po razvezi pogodbe tožena stranka ni bila dolžna izročiti bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi v višini 10 % končne pogodbene vrednosti in tožeča stranka njene izročitve ne more zahtevati. Ker je na bančno garancijo vezana zadržnina, je zaradi odpadle pravne podlage za izročitev bančne garancije, odpadla sočasno pravna podlaga za plačilo zadržnine po pravilih plačila kot strošek stečajnega postopka, četudi je ta terjatev nastala pred razvezo pogodbe. Terjatve, ki so sicer nastale do razveze pogodbe, pa niso bile predmet izpolnitve, po razvezi podjemne pogodbe ne morejo biti predmet kondikcijske terjatve, zgolj te pa se v presežku nad pobotom smejo plačevati kot strošek postopka.
ZObr člen 88, 88/6, 100.a, 100.a/2, 100.a/3, 100.a/8. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZJU člen 24, 25, 39.
zavrženje tožbe - javni uslužbenci - vojska - sodno varstvo - zahteva za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - predhodno uveljavljenje varstva pravic pri delodajalcu - procesna predpostavka
Predhodno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu je procesna predpostavka za sodno varstvo, ki izhaja iz določbe tretjega odstavka 100.a člena ZObr. Takšen postopek predhodnega varstva pri delodajalcu pa je z ozirom na prvi odstavek 88. člena ZObr predviden tudi v 24., 25. oz. 39. členu ZJU, ki predhodni postopek pri delodajalcu določa kot posebno procesno predpostavko za sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če ta procesna predpostavka ni podana, se tožba zavrže. Ker tožnik zoper ugotovitveni sklep, s katerim je tožena stranka tožniku odpovedala delovno razmerje, ugovora ni vložil, niso bili podani pogoji za meritorno odločanje o zakonitosti odločbe tožene stranke.
predhodna odredba - odločba domačega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavi postopka s predhodno odredbo - plačilo terjatve
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v dajatvenem delu) predstavlja sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej odločbo v smislu prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodna praksa in stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o tem se ni spremenilo, niti po noveli ZIZ-E, po kateri zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, le določno označi in mu je predlogu ni potrebno priložiti.
Trditev tožene stranke, da je račun že plačala, je pravno-relevantna trditev za odločitev o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi.
prekinitev zapuščinskega postopka – manj verjetna pravica – sklep o napotitvi na pravdo – vezanost na vsebino sklepa
Na pot pravde napoteni dedič ni vezan na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato pritožnik lahko tožbeni zahtevek oblikuje tudi drugače in z njim uveljavlja kaj manj (ali kaj več), od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.
tožba na izselitev in izpraznitev prostorov – dogovor o prepustitvi uporabe svoje stvari drugemu – prekarij – posodbena pogodba – vrnitev stvari – spremenjene okoliščine
Za sklenitev pravnega posla, s katerim lastnik prepusti uporabo svoje stvari drugemu, velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij. Bistveno je torej, kakšna je bila dejanska vsebina dogovora o uporabi sporne nepremičnine.
plačilo sodne takse – več zavezancev za plačilo sodne takse – solidarna obveznost
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Solidarna obveznost pomeni, da sodišče lahko obračuna takso vsakemu izmed tožnikov. Pritožnik bi se lahko branil le, če bi bila v spisu ugotovitev, da je prvotožnik, ki je že pravnomočno dobil naloženo to obveznost, takso plačal.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik - s.p. - izbris iz poslovnega registra
Po določbi 1. odstavka 76. člena ZPP je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. V skladu z določbo 7. člena ZGD-1 je samostojni podjetnik fizična in ne pravna oseba, zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Vendar pa samostojni podjetnik po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije (75. člen ZGD-1) kot fizična oseba še naprej odgovarja za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti. Zato prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika ne pomeni tudi prenehanje stranke. Stranka je namreč že od vsega začetka le fizična oseba, kar pomeni, da se mora samostojni podjetnik zavedati, da je po zaprtju dejavnosti, do katere pride tudi zaradi izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije, osebno odgovoren za vse obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer z vsem svojim osebnim premoženjem.
Pogodba o odkupu terjatev je prodajna pogodba - torej dvostranska odplačna pogodba, katere sklenitev ne more povzročiti zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in torej nima značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja.
Pravno dejanje pobota je mogoče izpodbiti, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi. Za takšno situacijo gre, kadar stečajni dolžnik kot prodajalec sklene prodajno pogodbo (v obravnavanem primeru pogodbo o odkupu terjatev) z upnikom, ki že ima terjatev nasproti stečajnemu dolžniku, z namenom, da se pobotata prejšnja terjatev upnika in na podlagi prodajne pogodbe nastala terjatev stečajnega dolžnika.
Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker drugi in šesti odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju določata, da morata upnik že v predlogu za izvršbo, dolžnik pa v ugovoru zoper sklep o izvršbi, uveljavljati sporazum o krajevni pristojnosti.
Ker je imela oškodovanka nasproti tožencu odškodninski zahtevek, katerega ji je plačala tožeča stranka, so na tožečo stranko prešle pravice iz naslova povračila škode, ne pa iz naslova povrnitve neupravičeno pridobljenega. Z izplačilom odškodnine pa so na zavarovalnico prešle do višine izplačane zavarovalnine vse zavarovančeve pravice nasproti tožencu kot povzročitelju škode.
Zapadlost terjatve še ni podlaga za priznanje zakonitih zamudnih obresti, ker je dolžnik te dolžan plačati v primeru zamude s plačilom, zapadlost pa pomeni le pravico zahtevati izpolnitev terjatve.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 181.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – pravni interes
Potem ko je tožniku, ki je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, že prenehalo delovno razmerje, mu je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neopravičenega izostanka. Delodajalec delavcu ne more po prenehanju delovnega razmerja podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana izredna odpoved tožene stranke nezakonita.
Tožnik je izkazal pravni interes za izpodbijanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o izobraževanju, iz katere izhaja, da se tožnik obvezuje, da bo po končanem izobraževanju ostal na delu pri delodajalcu še najmanj dobo, ekvivalentno dobi trajanja izobraževanja, pri čemer se izrecno strinja, da bo delodajalcu povrnil vse stroške iz izobraževanja, skupaj z obrestmi, v primeru, če mu preneha zaposlitev pri delodajalcu po njegovi volji ali krivdi pred potekom obdobja, ali če delavec ne zaključi izobraževanja v predpisanem roku.
Če gre za enkratno motilno dejanje, mora biti takšno, da odločilneje poseže v posestnikovo mirno uživanje posesti. Parkiranje osebnega avtomobila na tuji nepremičnini zaradi telefonskega pogovora in brskanja po rokovniku ne predstavlja takšnega dejanskega stanja, zaradi katerega je dopustno pravno varstvo.
odstop terjatev - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - pogodba o odstopu terjatve
Iz vsebine pogodbe ne izhaja, da bi se pravdni stranki glede odgovornosti odstopnika (naročnika oziroma sedaj tožene stranke) za izterljivost terjatev, kot je ta dogovorjena v drugem odstavku 4. člena pogodbe, podrobneje dogovorili, da bi torej opredelili sam pojem izterljivosti terjatve, saj nista določili, kaj štejeta kot razlog za izterljivost in po katerem trenutku se izterljivost presoja.
Odgovornosti za izterljivost, kot je dogovorjena v pogodbi, ni moč razumeti kot to terja tožeča stranka v njenem najbolj skrajnem pomenu, da bi bila odstopnikova odgovornost v zagotovilu, da bo dolžnik tudi pravilno izpolnil obveznost, kar je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje.
Golo dejstvo pripojitve ne pomeni dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. S pripojitvijo je prešlo na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe.
zakoniti zastopnik – pooblastilo za zastopanje – zastopanje pred sodišči – odobritev pravnih dejanj – naloge upravnika
Čeprav pritožnik ni izkazal pooblastila za zastopanje tožnikov na podlagi zakona, to še ne pomeni, da ga lastniki stanovanj ne bi mogli posebej pooblastiti za uveljavljanje njihovih zahtevkov. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožniku dalo možnost, da odpravi pomanjkljivost v zastopanju tako, da predloži pooblastila vseh tožnikov, zato ni v nasprotju s predhodno ugotovitvijo sodišča, da pritožnik tožnikov ne more zastopati kot njihov zakoniti zastopnik na podlagi 118. člena SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0071789
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 9, 11.
spor z mednarodnim elementom - prometna nesreča v tujini – uporaba prava – odškodnina za nepremoženjsko škodo – prevozni stroški
Če je bilo v nesreči udeleženo samo eno vozilo in je to vozilo registrirano v kakšni drugi državi, ne pa v tisti, v kateri se je pripetila nesreča, je treba uporabiti zakonodajo države registracije vozila, če oškodovanec nima prebivališča v državi, kjer se je zgodila prometna nesreča.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - izguba dohodka – prevozni stroški – prosti preudarek - strošek za nego in pomoč – aktivna legitimacija – napad psov
Po stališču sodne prakse je oškodovanec, ki je potreboval pomoč bližnjega pri osnovnih življenjskih potrebah, aktivno legitimiran za uveljavljanje takšnega zahtevka.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – vročilnica – izpodbijanje vročilnice
Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.