odstop terjatev - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - pogodba o odstopu terjatve
Iz vsebine pogodbe ne izhaja, da bi se pravdni stranki glede odgovornosti odstopnika (naročnika oziroma sedaj tožene stranke) za izterljivost terjatev, kot je ta dogovorjena v drugem odstavku 4. člena pogodbe, podrobneje dogovorili, da bi torej opredelili sam pojem izterljivosti terjatve, saj nista določili, kaj štejeta kot razlog za izterljivost in po katerem trenutku se izterljivost presoja.
Odgovornosti za izterljivost, kot je dogovorjena v pogodbi, ni moč razumeti kot to terja tožeča stranka v njenem najbolj skrajnem pomenu, da bi bila odstopnikova odgovornost v zagotovilu, da bo dolžnik tudi pravilno izpolnil obveznost, kar je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje.
Ker je tožena stranka vložila pritožbo zoper zamudno sodbo šele po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, je bilo potrebno pritožbo kot prepozno zavreči. Pri pritožbenem roku gre namreč za zakonski rok, ki se ne more podaljševati.
Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Tožnik je torej upravičen zahtevati od toženca plačilo odškodnine zaradi kršitve pogodbe.
zastaranje prekrška - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - prekinitev postopka - „ne bis in idem“
Če obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja storilke prekrška za ravnanje, ki ima tudi znake prekrška (vložena obtožnica), je logično, da v tem primeru postopek o prekršku ne teče oz. se prekine. V tem času pa ne teče le relativno zastaranje (drugi odstavek 42. člena ZP-1) brez dvoma pa teče absolutno zastaranje, ki nastopi takrat, ko poteče zastaralni rok (določba tretji odstavek 42. člena ZP-1).
OZ določa dva pogoja potrebna za utemeljenost tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, in sicer zapadlost terjatve in neplačevitost. Terjatev mora biti zapadla, ne glede na to, kdaj je nastala, neplačevitost pa mora biti objektivna, oziroma, da dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika. Upnik je tisti, ki mora dokazati dolžnikovo neplačevitost. Pri tem pride kot dokaz objektivne neplačevitosti v poštev predvsem dejstvo, da je bila delno ali v celoti neuspešna izvršba denarne terjatve na dolžnikovo premoženje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0071760
ZPP člen 215. ZASP člen 1, 147.
male avtorske pravice – dokazni standard – pretežna verjetnost – načelo enakega varstva pravic
Ker iz razpoložljivih okoliščin primera ni videti, da bi lahko tožeča stranka storila še kaj več (ponudila je trditveno in dokazno gradivo za tezo, da tožena stranka v svojem lokalu priobča glasbo) kot je storila, je uporaba 215. člena ZPP (pravilo o objektivnem dokaznem bremenu), češ da je tožena stranka zasejala dvom, ali ni glasbena aparatura pokvarjena, v nasprotju z načelom enakega varstva pravic.
oporočno razpolaganje – nadomestitev – smrt oporočnega dediča pred zapustnikom – razlaga oporoke
Ker je oporočni dedič umrl pred zapustnikom, po ZD pa ni vstopne pravice potomcev, je nastopilo zakonito dedovanje. Tekst oporoke je bil jasen in ga ni treba razlagati. S tem, ko je oporočitelj določil pritožnika za dediča svoji oporočni dedinji, ta določba ne more biti veljavna.
SRS točka 5, 5.28, 5.31, 5.46. ZFPPIPP člen 137, 219, 219/1, 219/3, 221.
razveljavitev prisilne poravnave – goljufiv način - popravek terjatve – odpis terjatve – razkritje finančnega položaja
Odpis terjatve je dokončen izbris iz poslovnih knjig. Pomeni, da se podjetje odpove njeni nadaljnji izterjavi. Popravek vrednosti pa na ločenem kontu popravlja osnovno terjatev, ker obstaja domneva, da ta ne bo poravnana. Posledica tega je, da se na drugem kontu zabeleži prevrednotovalni poslovni odhodek. Oblikovani popravek je tako samo izkazani popravek terjatve, medtem ko sama terjatev še vedno obstaja in se na tej podlagi vodijo vse aktivnosti za njeno izterjavo.
Namen prisilne poravnave ni v poplačilu upnikov iz celotnega dolžnikovega premoženja, temveč v poplačilu upnikov v dogovorjenem, najboljšem možnem obsegu, ki je ugodnejši, kot če bi bil nad njim začet stečajni postopek, na način, ki dolžniku omogoča nadaljnje pozitivno poslovanje. Brez dvoma je tako pomembno, da dolžnik upnikom razkrije svoj realni finančni položaj in jim glede na to poda predlog prisilne poravnave. Pri tem pa jim ne more (in ne sme) ponuditi plačila iz sredstev, ki jih še nima in za katera dvomi, da jih bo dobil.
lastninska pravica – premičnina – nedopustnost izvršbe – uporaba stvari
Lastnik avtomobila je tisti, ki mu je bil z razpolagalnim pravnim poslom izročen v posest ne glede na to, kdo je kot lastnik vpisan v uradno evidenco za motorna vozila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz organizacijskega razloga, je pričel teči z uveljavitvijo akta o notranji organizaciji družbe, pri čemer je tožena stranka reorganizacijo izvedla zaradi velike finančne izgube. Član uprave pa je tudi pojasnil, da se za odpoved niso odločili takoj, ko so ugotovili, da izguba raste, saj so pričakovali, da bo morda prišlo do izboljšave. Delodajalec ima pravico, da organizira delovni proces tako, kot meni, da je to zanj najbolj optimalno, pri čemer sodišče nima pravice, da presoja primernost in zakonitost organizacije, kot to vsebinsko uveljavlja tožnik. Delodajalec tudi ni dolžan, podati odpoved pogodbe takoj, ko ugotovi izgubo v poslovanju, saj je povsem logično, da poskuša pred odpuščanji delavcev izvesti različne ukrepe v izogib odpovedim. Zato je bila izpodbijana odpoved pravočasna (6. odst. 88. čl. ZDR).
zakoniti zastopnik – pooblastilo za zastopanje – zastopanje pred sodišči – odobritev pravnih dejanj – naloge upravnika
Čeprav pritožnik ni izkazal pooblastila za zastopanje tožnikov na podlagi zakona, to še ne pomeni, da ga lastniki stanovanj ne bi mogli posebej pooblastiti za uveljavljanje njihovih zahtevkov. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožniku dalo možnost, da odpravi pomanjkljivost v zastopanju tako, da predloži pooblastila vseh tožnikov, zato ni v nasprotju s predhodno ugotovitvijo sodišča, da pritožnik tožnikov ne more zastopati kot njihov zakoniti zastopnik na podlagi 118. člena SPZ.
pravdni stroški – posebne okoliščine – delni uspeh – vsaka stranka krije svoje stroške
Do trenutka plačila je tožnik uspel približno z ¼ tožbenega zahtevka. Stroški tožnika, ki ga je v postopku zastopal odvetnik in ki je kril stroške izvedenca, so precej višji od stroškov tožene stranke. Upoštevaje pravkar nanizane okoliščine, gre v obravnavanem primeru za situacijo, ko je pravilna odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 90, 122.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V konkretnem primeru je za presojo vprašanja dokončne ugotovitve vsebinskih razlogov za odpoved pomembno, da se je direktor S tem seznanil šele po opravljenem tožnikovem zagovoru, na katerem je ob zanikanju tožnika, da je storil očitane kršitve (tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitve tožniku očitala, da je v proizvodni hali tožene stranke vrgel proti sodelavcu kovinsko koleno s ciklosa silosa pralne linije ter ga telesno poškodoval), to dodatno razčistil z razgovorom z oškodovancem, ter se na tej podlagi prepričal tudi o možnosti, da med strankama nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana po preteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je spornega dne, ko je vrgel v oškodovanca kovinsko koleno, težko okrog 2 kilograma, s čimer mu je povzroči zlom osmega in devetega rebra, storil kršitev delovne obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz določbe 122. člena KZ-1, saj je bil takrat oškodovanec poškodovan z nevarnim sredstvom, zaradi poškodbe je bil začasno okvarjen oziroma oslabljen njegov del telesa, hkrati pa je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070396
ZPP člen 108, 108/1, 311, 311/1. ZASP člen 159, 167.
javno priobčevanje fonogramov – nadomestilo za uporabo sorodnih glasbenih pravic – zapadlost zahtevka na poročanje – določen zahtevek – pomanjkljiva tožba – poziv na popravo tožbe
Tožbeni zahtevek v obravnavanem delu ni določen, kot bi moral biti. V tej situaciji bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP in tožečo stranko pozvati, da tožbo v tem delu popravi, ne pa izdati zamudne sodbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zahtevek, naj tožena stranka redno mesečno poroča vnaprej, torej od dne izdaje sodbe dalje, ni utemeljen, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – fikcija vročitve – dejansko bivališče
Toženec je dokazal, da ne formalno ne dejansko ni bival na naslovu, kamor mu je bilo sodno pisane (tožba v odgovor) vročeno s fikcijo, zato ta ni nastopila. Vročanje torej ni bilo uspešno in niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
pobotni ugovor - litispendenca - pobotanje judikatne terjatve
O terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno: v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda, pa o njej še ni pravnomočno odločeno.
Zakon je dovolil, da pride do situacije, ko nihče ne plača predujma in ni stečajne mase niti za plačilo stroškov stečajnega postopka (torej tudi ne za plačilo nagrade upravitelju). Hkrati pa ni določil drugega vira za plačilo stroškov, ki se plačujejo iz predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP je torej upravitelju naložil obveznost, opraviti opraviti določena opravila, ni pa predvidel, da bi mu za to bilo mogoče tudi plačati.
ZPP člen 414, 414/1, 414/3. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
določitev stikov z otrokom - izdaja začasne odredbe
Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah je znižan na stopnjo verjetnosti in temu je podvržena tudi dokazna ocena.