ZPP člen 414, 414/1, 414/3. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
določitev stikov z otrokom - izdaja začasne odredbe
Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah je znižan na stopnjo verjetnosti in temu je podvržena tudi dokazna ocena.
Banka za škodo, ki je nastala tožeči stranki v posledici izvršitve ponarejenih plačilnih nalogov, odgovarja objektivno, po načelu profesionalnega rizika. Ker je profesionalna oseba, se predpostavlja, da ima strokovna znanja, ki so potrebna ne samo za pravilno opravljanje teh storitev, pač pa tudi za obvladovanje vseh rizikov v zvezi z opravljanjem teh storitev.
Načelo korektnosti sodnega postopka sicer terja, da zatrjevanih dejstev ni dovoljeno dokazovati z dokazi nasprotne stranke, vendar v navedeni procesni situaciji ne gre za takšen primer. Gre za situacijo, ko je tožena stranka iz dokaza, ki ga je predlagala tožeča stranka, zvedela za dejstvo, ki se ji je zdelo pravno pomembno, in nanj posebej opozorila. Takšne situacije niso nedopustne.
poočitev delitve parcele – ne-izdaja posebnega sklepa – pravno sredstvo ni predvideno – nedovoljenost ugovora
Udeleženci na vpis, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi na podlagi uradnih podatkov drugega pristojnega organa, ne morejo vplivati, zato tudi zakon v takem primeru ne predvideva možnosti pravnega sredstva.
Tožeča stranka je pravno relevantne navedbe glede na določbe o neupravičeni obogatitvi podala kot odgovor na ugovore tožene stranke, s katerimi je zanikala obstoj najemnega razmerja. Poleg tega iz navedb tožeče stranke jasno izhaja, da tudi na podlagi trditev o neupravičeni obogatitvi od tožene stranke zahteva plačilo istega zneska za uporabo istih stvari, ki ga je prvotno utemeljevala na pravno poslovni podlagi, zato ne drži, da obravnavani tožbeni zahtevek temelji na drugi dejanski podlagi kot prijava terjatve v stečajnem postopku.
SZ člen 12, 18, 111, 111/1. ZVEtL člen 9, 9/1, 9/1-1, 17, 24, 24/1, 24/1-2, 25, 25/1.
zahtevek na izročitev v posest - izpraznitveni zahtevek - vzpostavitev etažne lastnine
Vzpostavitev etažne lastnine ne bo rešila spornih vprašanj med pravdnimi strankami o skupnih prostorih stavbe. V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZVEtL bo lahko druga toženka po vzpostavitvi etažne lastnine svoje zahtevke na skupnih delih uveljavljala v pravdi, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne bo ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - razširitev tožbenega zahtevka na glavni obravnavi - tek zamudnih obresti
Pritožba ima prav, da tožena stranka glede razširjenega tožbenega zahtevka, ki ga je tožeča stranka uveljavila na glavni obravnavi 2. 7. 2013 dotlej ni mogla biti v zamudi. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek zvišala za 2.800,00 EUR, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 5. alineje 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da tečejo zakonske zamudne obresti od zvišanega zahtevka šele od dneva njegove vložitve.
izdaja odločbe brez naroka – sporno dejansko stanje – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost
Sodišče prve stopnje sicer zaključuje, da so navedbe tožeče stranke glede obstoja in višine dolga nesklepčne, kar pa sodišča ne opravičuje, da izda sodbo brez razpisa naroka.
Pritožba tožene stranke ima prav, da pri prisoji navedene odškodnine prvostopno sodišče ni upoštevalo v zavarovalni polici sklenjenega dogovora o odbitni franšizi.
ZZK-1 člen 13, 13/1-4. SPZ člen 226, 227, 227/2. ZUreP-1 člen 110. EZ člen 59, 59/3.
vpis neprave služnosti – služnost v korist elektro distribucijskega podjetja – trajanje neprave služnosti – trajanje služnosti v javno korist – uporaba specialne določbe
Služnost v javno korist, ustanovljena v skladu s tretjim odstavkom 59. člena EZ, ni omejena z rokom trajanja trideset let iz drugega odstavka 227. člena SPZ.
ZZK-1 člen 86, 87, 88, 88/3. ZIZ člen 24, 24/3, 170.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke
Vpis hipoteke, pridobljene z zaznambo izvršbe, ima podlago v sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo izvršilno sodišče. Pogoje za vpis spremembe imetnika tako pridobljene hipoteke pa določa ZZK-1 v tretjem odstavku 88. člena.
odškodnina za razlaščeno zemljišče - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca
Praviloma se ugovori strank zoper izvedensko delo opravijo z dopolnitvijo mnenja, ki jo izdela isti izvedenec. Samo v primeru, če je tudi dopolnitev izvedenskega mnenja nestrokovna, pomanjkljiva, nejasna, nerazumljiva in nelogična, sodišče ponovi dokazovanje z drugim izvedencem.
skupno premoženje zakoncev - obseg zapuščine - darilo - posebno premoženje zakonca
Po negativni definiciji te določbe premoženje, ki ga v času zakonske zveze zakonec pridobi kako drugače in ne z delom v času trajanja zakonske zveze, ne spada v skupno premoženje.
Pred pravdo po tožnici (in njej v korist) pridobljeno mnenje izvedenca prometne stroke, ki mu je toženec izrecno nasprotoval, je namreč sodišče prve stopnje povsem pravilno obravnavalo zgolj kot del tožničine trditvene podlage in ne kot dokaz, ki bi lahko konkuriral izvedenskemu mnenju, pridobljenemu med obravnavanim pravdnim postopkom.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/4.
pravni interes za pritožbo – stečaj pritožnika – stečaj tožene stranke – priznana terjatev v stečaju – neprijavljena terjatev – prenehanje terjatve – zavrženje pritožbe
Terjatev ni bila prerekana in torej ni sporna. Pritožba toženi stranki tako konkretne in neposredne pravne varnosti ne bi mogla prinesti in ne bi mogla izboljšati njenega pravnega položaja, saj je izpodbijana sodba že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo. Tožena stranka zato nima več pravovarstvenega interesa za pritožbo v tem delu in je treba pritožbo zavreči.
Tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbo tudi zoper tisti del terjatve, ki ni bil prijavljen, saj odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi ne bi imela nobenega vpliva na zmanjšanje njene dolžnosti poplačila obveznosti po sodbi; terjatev tožeče stranke zoper njo je namreč že ugasnila.
preživnina za otroka - ukinitev s sodno poravnavo določene preživnine - okoliščine pred sklenitvijo poravnave - redno opravljanje študijskih obveznosti
Pri presoji standarda rednega šolanja ni bistvena formalna opredelitev šolanja, to je ali gre za izredni ali redni študij – oziroma status udeleženca v izobraževanju odraslih, temveč je bistveno, da se redno opravljajo študijske obveznosti.
Če pogodba o prodajni proviziji z dne 25. 5. 2005 prikriva pogodbo o izplačilu poslovnega deleža, kot trdi tožena stranka, ni nikakršne pravne ovire za veljavnost slednje, saj ima družbenik, ki je izstopil iz družbe, zakonsko pravico do izplačila svojega poslovnega deleža, ki mu ga je dolžna izplačati družba.
ZFPPIPP člen 47, 103, 103/4, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6.
nagrada upravitelju za preizkus terjatev - število prijavljenih terjatev - pojem terjatve v stečajnem postopku - namen stečajnega postopka
Za presojo števila prijavljenih terjatev ni odločilno, kakšen pravni status ima določena terjatev v stečajnem postopku; kot terjatev upnika se upošteva vse podvrste delov terjatve, torej (tudi) nedenarne, zavarovane in nezavarovane dele terjatve ter izločitvene pravice. Terjatev upnika je lahko sestavljena iz več pravnih in dejanskih podlag, ki pa se ne obravnavajo samostojno v tem smislu, da bi bil upravitelj upravičen do nadomestila za preizkus za vsako posamezno podvrsto dela terjatve.
Drobljenje števila prijav terjatev na podvrste bi privedlo do neutemeljenega povečanja števila terjatev ter s tem višanja nadomestila upravitelja za preizkus terjatev na račun stečajne mase v škodo upnikov, kar nedvomno ni v skladu z načeli in cilji stečajnega postopka in tudi ni bil namen zakonodajalca.