OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078405
OZ člen 82, 1037, 1037/1, 1041, 1041/1.
asignacija - prenehanje obveznosti asignanta – trditveno in dokazno breme – zaslišanje priče
Ob tem, ko je tožeča stranka izrecno zanikala drugačen dogovor, kot izhaja iz jasne določbe 5. člena asignacijske pogodbe, tožena stranka ne more uspešno izkazati drugačnega dogovora, kot izhaja iz asignacijske pogodbe, zgolj s predlogom za zaslišanje zakonitega zastopnika asignata.
Glede na to, da tožnica v predmetnem sporu in v sporu opr. št. I Pg 1607/2012 uveljavlja generični zahtevek (plačilo denarnega zneska), je po prepričanju sodišča druge stopnje za presojo identitete obeh zahtevkov potrebno upoštevati predvsem dejanski temelj obeh zahtevkov.
V postopku opr. št. I Pg 1607/2012 je namreč tožnica zahtevala plačilo na podlagi neupravičene obogatitve za obdobje od 30. 5. 1994 do 22. 10. 1999, medtem ko je v predmetnem postopku zahtevala plačilo za obdobje od 30. 6. 1995 do 30. 9. 1999. Tako je neutemeljena pritožbena graja tožnice, da sta tožbena zahtevka različna po vsebini, saj je dejanska podlaga vtoževanega časovnega obdobja neupravičene obogatitve toženca v predmetnem postopku torej vključena v časovno obdobje, ki je zatrjevano v postopku opr. št. I Pg 1607/2012. Ob tem pa je tudi potrebno upoštevati, da je tožnica v predmetnem postopku zahtevala del istega zneska, ki ga uveljavljala že v postopku opr. št. I Pg 1607/2012.
Ker je tožnica s spremembo predmetne tožbe z dne 28. 4. 2011 ustvarila položaj, v katerem je predmetni zahtevek po vsebini in višini že vključen v predhodno postavljeni zahtevek v postopku opr. št. I Pg 1607/2012, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zaradi obstoja negativne procesne predpostavke litispendence predmetno tožbo zavrglo (274. člen ZPP).
posredniška pogodba – podizvajalsko razmerje – več prevoznikov – stranka pogodbe - posrednik
Bistvo posredniške pogodbe je v tem, da si posrednik prizadeva spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe. Posrednik ne nastopa kot stranka te pogodbe.
Pri določitvi pokojninske osnove se plače oziroma zavarovalne osnove iz prejšnjih let preračunajo z valorizacijskimi količniki tako, da ustrezajo gibanju povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Toženec je upošteval, da je bil tožnik v posameznih letih v bolniškem staležu, zato je skladno z določbo 3. odstavka 41. člena ZPIZ-1 za ta leta upošteval dohodke, ki jih je tožnik prejel v letu pred nastopom bolniškega staleža in tudi količnike iz prejšnjega obdobja. Zato v posameznem letu, če je bil tožnik določeno obdobje v bolniškem staležu, pride do različnih podatkov o dohodkih in tudi do različnih valorizacijskih količnikov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066120
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/2. ZPrCP-A člen 60, 60/2.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - alkohol - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - preizkus z etilometrom - strokovni pregled
Udeležencu cestnega prometa, ki oporeka rezultatu preizkusa z idnikatorjem alkohola v izdihanem zraku, izrecno ali tako, da odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, mora policist odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
ZPIZ-1 člen 36, 36/2, 156. Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti člen 22.
starostna pokojnina - tuj organ - zavarovalna doba - Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti
Tožnik je uveljavljal priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, upoštevaje zavarovalno dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji in pa zavarovalno dobo, dopolnjeno na Nizozemskem. Za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-1, s tem da se v primeru, če za priznanje same pravice do starostne pokojnine tožnik nima dovolj zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, na podlagi 22. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti dobe, dosežene v obeh državah, seštevajo. Določeno je namreč, da v primeru kadar v skladu z zakonodajo ene pogodbenice, pogoji za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatve niso izpolnjeni samo na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po tej zakonodaji, pristojni nosilec za izpolnitev teh pogojev upošteva tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, če se dobe ne prekrivajo.
Tožnik je v Sloveniji dopolnil 4 leta, 4 mesece in 18 dni pokojninske dobe, na Nizozemskem pa 26 let, 9 mesecev in 13 dni. ZPIZ-1 v 2. odstavku 36. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe. Tožnik je starost 63 let dopolnil v letu 2002, zato tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Tudi takrat, ko sodnik pri pisanju pisne odločbe ugotovi, da je v sodbi, kot jo je razglasil, pozabil odločiti o določenem vprašanju ali pa je odločil napačno, te napake ne sme in ne more popraviti v pisni sodbi. Te napake se lahko odpravijo le z vložitvijo pravnih sredstev (pritožbe).
Sodišče prve stopnje je, glede na izvedeni dokazni postopek, obdolžencu očitano kaznivo dejanje kvalificiralo v povezavi z drugim odstavkom 324. člena KZ-1B, torej kot kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti. Pri obsodbi za kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, pa mora opis kaznivega dejanja tudi v izreku sodbe vsebovati takšno obliko krivde, saj je od nje odvisno ali gre za kaznivo ravnanje.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo - revizija - izredno pravno sredstvo
Pritožbo kot redno pravno sredstvo je skladno s 333. členom ZPP možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, pa je skladno s 367. členom ZPP možno uveljavljati le izredna pravna sredstva, kot na primer revizijo, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije (368. člen ZPP). Ker pritožba zoper sodbo pritožbenega sodišča ni dovoljena, jo je potrebno zavreči (1 odstavek 343. člena ZPP).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47.a.
izvedenina - izvedenec - nagrada
V predmetni zadevi gre za izdelavo manj zahtevnega izvida in mnenja, saj je zahtevnost izvida in mnenja opredelila izvedenka sama pri izdelavi pisnega izvida in mnenja. Zato izvedenki pripada za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja, ki je manj zahtevno, 92,00 EUR in ne 138,00 EUR.
KZ-1 člen 94, 94/2, 94/3. ZIKS-1 člen 18, 18/1, 18/2, 20, 20/5.
zastaranje izvršitve kazni – tek in prekinitev zastaranja – prestajanje druge zaporne kazni
Na podlagi petega odstavka 20. člena ZIKS-1 se za začetek prestajanja kazni šteje dan zglasitve obsojenca (ki je na prostosti) v zavod, ko zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči. Drugače je v primeru, ko se obsojenec že nahaja na prestajanju druge zaporne kazni, ko se izrečena zaporna kazen izvrši z razporeditvijo na prestajanje kazni. Kot izhaja iz spisa opr. št. I KZ 2, je bila taka razporeditev opravljena dne 29.7.2010 pod opr. št. I KZ 3. Po oceni pritožbenega sodišča med prestajanjem druge zaporne kazni zastaranje izvršitve kazni na podlagi razporeditve obsojenca na prestajanje zaporne kazni po drugem odstavku 18. člena ZIKS-1 ne teče, torej je potrebno določbo 94. člena KZ-1 razlagati tako, da zastaranje izvršitve kazni ne teče (oziroma preneha teči) med izvršitvijo „te ali druge zaporne kazni“.
Glede na to, da tožnik po prenehanju pravne koristi s priznanjem terjatve v stečajnem postopku ni umaknil tožbe, je v tem primeru zavrženje tožbe pomenilo neuspeh tožnika v pravdnem postopku, zato je dolžan toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - načelo uspeha
Tožnica je najprej vtoževala odpravo odločbo tožene stranke, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Po pridobitvi izvedenskega mnenja je svoj tožbeni zahtevek takšnemu izvedenskemu mnenju prilagodila in zahtevala odpravo odločb, nadalje razporeditev v III. kategorijo invalidnosti s polovičnim delovnim časom z omejitvami, ter priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. Tožnica ni uspela samo z zahtevkom glede priznanja pravice do nadomestila za invalidnost, kar pomeni, da ni uspela le z manjšim delom (3. odstavek 154. člena ZPP), zato ji je tožena stranka dolžna povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
izdaja sodbe brez glavne obravnave – nesporno dejansko stanje - dokazni postopek - procesni pobotni ugovor - nerazumljivost pobotnega ugovora - sklepčnost
488. člen ZPP omogoča sodišču izdajo sodbe brez glavne obravnave samo ob nespornem dejanskem stanju med pravdnima strankama, kar pomeni, da sodišču niti ni potrebno izvajati dokaznega postopka glede relevantnih dejstev, na katere se sklicujeta pravdni stranki. Utemeljitev sodišča v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da se je o pravno pomembnih dejstvih za odločitev prepričalo na podlagi listinskih dokazov, je neskladna s pooblastilom sodišča iz 488. člena ZPP.
O nesklepčnosti pobotnega ugovora bi bilo mogoče govoriti le v primeru, da iz jasne trditvene podlage v smislu opredelitve historičnega dogodka ne bi izhajala terjatev tožene stranke, ki jo uveljavlja v pobot. Dokler tako jasne podlage tožena stranka ne utemelji, sodišče o takšnem pobotnem ugovoru ne more vsebinsko odločati, saj ne bi bile znane objektivne meje pravnomočnosti take odločitve.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 333, 333/1, 343, 343/2.
zamudna sodba - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - vročanje
Po podatkih obvestila, ki ima lastnost javne listine (224. člen ZPP) in je priloženo k prvostopenjski zamudni sodbi, izhaja, da osebna vročitev zamudne sodbe toženi stranki ni bila mogoča, zato je bilo v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo iz 3. odstavka 142. člena ZPP. Tožena stranka pisma v postavljenem roku ni dvignila, zato je bilo zgoraj navedeno pisanje po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku. Ker tožena stranka v zakonskem 15-dnevnem roku (333/1. čl ZPP) ni vložila pritožbe zoper zamudno sodbo, ampak šele po izteku tega roka, torej prepozno, je bilo potrebno pritožbo zavreči.
Tožbenega zahtevka na izbris znamke tožena stranka ne more sama izpolniti. Njena blagovna znamka lahko preneha le ob posredovanju URSIL. Pri odločanju o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov zato sodišče ne more šteti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek s tem, ko je Urad za intelektualno lastnino izdal odločbo B 106.
Toženec je z odločbo o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka v rednem postopku posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, zaradi česar, takšna odločba ni zakonita. To pa ne pomeni, da toženec ne bi, v obdobju, ko tožnik ni več izpolnjeval pogojev za izplačevanje invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, zakonito ustavil izplačevanje invalidske pokojnine in tudi ne pomeni, da za celotno obdobje ne bi mogel od tožnika uveljavljati vračila preveč oziroma neupravičeno izplačane invalidske pokojnine in varstvenega dodatka. Toženec lahko, ne da predhodno z odločbo odloči o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, že takoj, z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1 in Pravil o vračanju neupravičeno pridobljenega in zaradi neizpolnjevanja pogojev na strani tožnika za izplačevanje invalidske pokojnine, uveljavlja vračilo preveč izplačane pokojnine. Vse navedeno namreč ne pomeni, da je tožnik za obdobje, ko je imel status zavarovanca, upravičen še do izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka.
Preizkusna doba začne teči naslednji dan, ko storilec prejme sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Nov tretji odstavek 202.e člena ZP-1, ki je bil dodan z novelo ZP-1H, se uporablja za postopke odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi novele ZP-1H (po 14. 6. 2013).
V primeru, ko je tožena stranka polico podpisala ob hkratnem pozivu tožeči stranki k spremembi pogojev, določenih v zavarovalni polici, ki je podpisan tudi s strani zavarovalnega agenta tožeče stranke, takšnega podpisa ni mogoče razumeti kot podano izjavo volje k ponudbi tožeče stranke v zavarovalni polici. V takem primeru je podan dejanski stan iz prvega odstavka 29. člena OZ, kar pomeni, da je tožena stranka s pozivom dejansko zavrnila ponudbo tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - sprememba organizacije dela - akt o sistemizaciji - ukinitev delovnega mesta - odpravnina
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Do prenehanja potrebe po opravljanju dela tožnice je prišlo zaradi ukinitve delovnega mesta vodenja projektov, ki ga je zasedala tožnica, ker tožena stranka ni pridobila nobenega izobraževalnega projekta ali posla, ki bi omogočal dejavnost na področju vodenja projektov.
Revizijsko sodišče je že večkrat pojasnilo, da je sprememba organizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene oziroma jih odda zunanjemu izvajalcu, utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi na tej podlagi.