prevoznik - lastnik prevoznega sredstva - zaposleni
Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila in dokazovala, da je bil v konkretnem primeru toženec prevoznik (za prevoznika se šteje tisti, ki se ukvarja s prevozom kot svojo redno dejavnostjo - drugi odstavek 666. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Toženec je bil dejanski izvajalec prevoza (nesporno dejstvo) in se zato šteje (upoštevaje, da ni dokazal, da ni lastnik prevoznega sredstva oz. da ni imel registrirane dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika), da je bil v konkretnem primeru prevoznik.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/2, 50, 50/1, 50/1-1, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-3.
sklep o izvedenini - izvedenec - nagrada - izvedensko mnenje - osebni pregled - zahtevno mnenje
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 51. členu določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje: za manj zahtevno, za zahtevno, za zelo zahtevno in za izjemno zahtevno. Za zelo zahtevna mnenja gre takrat, ko je zadana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave. Zahtevnost obravnavanega mnenja, ki ga je treba ocenjevati v objektivnem smislu, glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj ne odstopa od povprečja. Glede na kriterije iz četrtega odstavka 47. člena Pravilnika ter glede na vsebino izvedenskega mnenja je izvedencu potrebno priznati nagrado na podlagi druge točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika, to je za pisno izdelavo zahtevnega mnenja.
Po oceni izvedenca je bil osebni pregled tožnika sicer potreben, vendar pa iz vsebine izvedenskega mnenja in stroškovnika izvedenca ne izhaja, da bi pregled tožnika odstopal od običajnih pregledov v podobnih primerih, oziroma da je trajal več kot eno uro. Zato je potrebno na podlagi prve točke prvega odstavka 50. člena Pravilnika izvedencu priznati nagrado za manj zahteven pregled v trajanju do 1 ure.
preživljanje otrok - znižanje preživnine - spremenjene potrebe upravičenca
Pravni standard primerne preživnine pomeni, da mora sodišče potrebe otroka ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Otrokova korist namreč terja, da se preživnina odmeri glede na potrebe (konkretnega) otroka, ki zahteva preživljanje, in ne na neke povprečne potrebe otroka njegove starosti.
ZP-1 člen 15, 56, 56/3. ZOPOKD člen 4. ZICPES člen 87, 87/1, 87/1-17, 87/1-20.
odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva - opredelitev do relevantnih navedb - pomanjkljiv izrek
V primeru smiselne uporabe ZOPOKD mora biti v izreku odločbe o prekršku navedeno dolžnostno ravnanje odgovorne osebe (storilca), opustitev tega ravnanja in da je bilo prekršek mogoče preprečiti z izvajanjem dolžnega nadzorstva.
Sodišče prve stopnje se mora opredeliti do navedb zahteve za sodno varstvo in siceršnjih navedb storilk (pravne in odgovorne osebe). danih v postopku, ki so bile relevantne za odločitev v navedeni zadevi, po mnenju pritožbenega sodišča pa tudi utemeljene.
Plačilo kupnine za prevzeto blago je med gospodarskimi subjekti primarno lahko dokazovati predvsem z listinskimi dokazi o izkazanem denarnem toku, ne pa s predlaganim zaslišanjem prič. Takšen dokazni predlog ob nekonkretiziranih trditvah ima lahko le naravo informativnega dokaza.
Predpostavka izrecne pripoznave dolga je, da je poznana vsebina obveznosti, na katero se nanaša sama izjava, kakor tudi, da je izjava nedvoumna in posredovana upniku tako, da se v takšnem pomenu tudi razume.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - tuj nosilec - seštevanje zavarovalnih dob
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, naj se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, neutemeljen.
SPZ člen 24, 32, 33, 35. ZTLR člen 70, 70/3. ZPP člen 337.
posest – pojem posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – dejanska oblast nad stvarjo – soposest – motilno ravnanje – motenje pravice do svetlobe in razgleda – varstvo med več posestniki – služnostna pravica – posestno varstvo služnosti po SPZ – nesklepčnost – pritožbena novota
V skladu s sodno prakso je motenje soposesti podano le, če eden od soposestnikov s svojim ravnanjem drugemu popolnoma prepreči ali znatno oteži izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zato se za pravno upoštevno motenje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja soposesti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Sodna praksa je na stališču, da posest pravice do svetlobe in razgleda (negativne služnosti) ni mogoča. Pri negativni služnosti namreč ni objektivno zaznavne dejanske oblasti nad stvarjo, saj upravičenec služnosti ne izvršuje z aktivnim ravnanjem, le od služnostnega zavezanca pričakuje opustitev določenih ravnanj. Posestno varstvo pa se lahko prizna samo tistemu, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078693
ZPP člen 3. ZZZDR člen 191.
sklep o dedovanju - skrbnik za poseben primer - zastopanje dediča - odobritev CSD - odstop dednega deleža
Skrbnik za poseben primer potrebuje za odstop dednega deleža varovanca odobritev centra za socialno delo. Odobritve sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju ni pridobilo, zato je sklep o dedovanju v nasprotju s 3. členom ZPP.
obligatornost glavne obravnave – glavna obravnava v ponovljenem postopku - načelo neposrednosti
V postopku po razveljavitvi prvostopenjske odločbe nova glavna obravnava ni obligatorna; glavno obravnavo sodišče izvede v primeru, če se spremeni senat, v drugih primerih pa takrat, ko je glede na kršitve oz. razloge, zaradi katerih je bila sodba razveljavljena, to potrebno.
Ker v obravnavani zadevi ni dogovora etažnih lastnikov o ustanovitvi solastnine niti ni med njimi sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih, ki bi določala skupne dele in njihove solastniške deleže, bi imela pravnomočna ugotovitev, da sporni del nepremičnine predstavlja skupni prostor in posledično solastnino dejanskih etažnih lastnikov, učinek akta razpolaganja, za katerega pa so zaradi narave materialnopravnega razmerja nujno legitimirani vsi solastniki oziroma dejanski etažni lastniki skupaj.
izvršilni naslov – neposredno izvršljiv notarski zapis – predmet izvršbe
V notarski obliki sklenjen sporazum upnika ne omejuje pri izbiri predmeta izvršbe na način, da bi lahko poplačilo terjatve dosegel s prodajo (zgolj) zastavljene nepremičnine. Takšen sporazum zato predstavlja primeren izvršilni naslov za izvršbo tudi v tistem delu, kjer je dovoljena izvršba na preostale nepremičnine obeh dolžnikov.
ZIZ člen 100. ZMZPP člen 63. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih člen 20, 20-3, 22, 22-3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 106.
rubež v zemljiško knjigo nevpisanih nepremičnin - nepremičnina v najemu veleposlaništva - prostori diplomatskega predstavništva - rubež denarne terjatve - oprava izvršbe v republiki sloveniji - mednarodna pristojnost
Sodišče prve stopnje bi moralo vprašanje, ali je podana slovenska jurisdikcija, reševati zgolj z uporabo določbe 63. člena ZMZPP in ne tudi z uporabo določbe 100. člena ZIZ. Slednja določba namreč vsebuje pravila za določitev krajevne pristojnosti sodišča in se torej lahko uporabi šele takrat, ko je nedvomno ugotovljeno, da je podana mednarodna pristojnost slovenskega sodišča.
Sodišče prve stopnje bi moralo presojati zgolj, ali bi se predmetna izvršba na denarno terjatev dolžnika opravljala na območju Republike Slovenije. Dolžnikov dolžnik – Veleposlaništvo Y. ima sedež v Republiki Sloveniji, prav tako v Republiki Sloveniji tudi posluje, zato ni ovire, da se predmetna izvršba ne bi mogla opravljati na območju Republike Slovenije. Veleposlaništvo Y. v Sloveniji v obravnavani zadevi nastopa zgolj kot dolžnikov dolžnik in ne kot stranka v postopku, zato njegov status (tj. ali gre za pravno osebo ali ne) v tej fazi postopka ni relevanten.
Prostori diplomatskega predstavništva, oprema in drugi predmeti, ki so v njih, ter prevozna sredstva diplomatskega predstavništva ne morejo biti predmet preiskovanja, zaplembe, zasega ali izvršbe, vendar pa je Komisija za mednarodno pravo pri OZN sprejela razlago, da je izvršba na prostore, last zasebnika, seveda mogoča, če ima te prostore diplomatsko predstavništvo v najemu, pod pogojem, da za izvršbo vstop v prostore diplomatskega predstavništva ni nujno potreben. Za opravo rubeža v zemljiško knjigo nevpisanih nepremičnin, ki je kot sredstvo izvršbe predlagan v predlogu za izvršbo, vstop v prostore, ki jih uporablja Veleposlaništvo Y. ni potreben, saj rubež nevpisanih nepremičnin izvršitelj opravi tako, da na vidnem mestu na način, kot je to določeno za označevanje premičnin, označi, da je nepremičnina zarubljena, ter sestavi zapisnik o rubežu nepremičnine, ki ga pošlje sodišču.
Stranka pravdnega postopka, ki je odvetnik, lahko za zastopanje pooblasti odvetnika. V takšni situaciji ni razloga, da ne bi bila upravičena do povrnitve stroškov odvetniškega zastopanja.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je uveljavil sodno varstvo po izteku 30 dnevnega roka iz določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo kot prepozno zavreči.
Sodišče prve stopnje je toženki priznalo stroške kilometrine, potem, ko je ugotovilo, da je prevoz z avtomobilom najkrajša pot in najcenejše prevozno sredstvo. Kot dodaten razlog je prvostopenjsko sodišče pravilno navedlo tudi okoliščino, da ima toženka pet let staro hčerko in da je tudi zato upravičeno opustila uporabo prevoznega sredstva, ki bi pogojeval bistveno daljše potovanje.
izločitev iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - znatnejši prispevek - povečanje vrednosti zapustnikovega premoženja - korist - brezplačno uživanje zapustnikovega premoženja
Dejstvo, da eden od potomcev živi z zapustnikom ter mu občasno pomaga, še ne utemeljuje njegove izločitvene pravice. Potomčeva pomoč mora biti znatnejša, sicer ni pravno upoštevna.
Pri ugotavljanju prispevka potomca je treba obračunavati tudi koristi, ki jih je ta imel od življenja v skupnosti z zapustnikom.
OZ člen 631, 649, 649/1, 649/2, 1035, 1036. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 6. ZJN-2 člen 4.
Sprejem naročila, s katerim je vzpostavljeno dolžniško razmerje med asignantom in asignatarjem, mora biti nedoumno in jasno izražen, saj je njegova posledica nastanek dolžniškega razmerja.
Tako Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju v 5. in 6. členu, kot 631. čl. OZ predvidevata plačilo naročnika podizvajalcu zgolj v primeru, da podizvajalec (sodelavec) izkaže, da je izvajalčeva terjatev pripoznana oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil.
ZDCOPMD člen 3, 5, 6. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 39.
dodatek za nadurno delo - plača - plačilo za delo - delovni čas - mobilni delavci
ZDCOPMD v 3. členu določa
, da "delovni čas" pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti: vožnja vozila; natovarjanje in raztovarjanje; pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega; čiščenje in tehnično vzdrževanje; vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.
Število nadur, ki jih je opravil tožnik (voznik tovornjaka) je tisto število ur, ki ob upoštevanju ugotovljenega časa vožnje ter števila dni vožnje, ter 1,5 dodatne ure vožnje na dan (toliko časa traja natovarjanje in raztovarjanje tovora), presega število ur, ki so razvidne iz plačilnih list in so bile tožniku plačane. Zato je tožnik upravičen do tako izračunanega števila nadur oziroma mesečnih zneskov prikrajšanj.
Oporoka, s katero naj bi pokojni tožnikoma „odplačal“ delo, ki sta ga zanj odpravila, je bila razglašena za neveljavno, zato je odpadla oziroma se ni uresničila podlaga za njuno „poplačilo“ pomoči, ki sta jo osem let nudila pokojnemu. To pa predstavlja zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 190. člena OZ. Ker razmerje ni bilo neodplačne narave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in ugotavljalo, dejansko okoriščenje na strani pokojnega, ki je za tožnika sočasno predstavljajo prikrajšanje.
Preživnina se ob oceni otrokovih potreb določi glede na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Zato ni pomembno le njegovo premoženjsko stanje, temveč tudi, kakšne so njegove možnosti za zaslužek v danem okolju, upoštevajoč njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje.