Dolžnik prejema denarna sredstva na podlagi podjemne pogodbe, zato se za izvršbo na denarno terjatev dolžnika ne more uporabljati določba 128. čl. ZIZ, ki ureja izvršbo na plačo in druge stalne denarne prejemke.
vpis spremembe zastopnika v sodnem registru – udeleženec - interes
Če se zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, pritoži udeleženec ali kdo drug (ne pa subjekt vpisa), mora vedno izkazati, da je bil s tem sklepom prizadet njegov interes. V tem primeru mora registrsko sodišče najprej presoditi, ali je s takšnim sklepom prizadeta pravica udeleženca (pritožnika) ali na zakonu temeleč interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg, prvi odstavek 30. člena ZN). Če presodi, da pritožnik takšnega interesa ni izkazal, mora registrsko sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Tožnik je pri toženi stranki vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, čez nekaj dni pa predmetno tožbo, kar je prezgodaj, zato jo je potrebno zavreči.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, člen 53.
nagrada in stroški za izvedensko delo - preuranjena odmera nagrade
Kadar imata stranki ugovore zoper mnenje, ali pa kadar je mnenje nejasno ali pomanjkljivo, in so potrebna dodatna pojasnila, sodišče izvedenca zasliši na naroku ali pa v zvezi s temi pojasnili zahteva pisno dopolnitev ekspertize. Šele takrat, ko je tudi tako dopolnjeno izvedeniško mnenje obravnavano na naroku, se lahko šteje, da je bilo dokazovanje z izvedencem končano.
ZP-1 člen 23, 23/2, 30, 30/4, 202.e, 202.e/2. ZPrCP člen 23, 23/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – hujši prekršek – uporaba milejšega zakona
Določba drugega odstavka 23. člena ZP-1H, ki kot hujši prekršek opredeljuje prekršek za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila se glede na prehodno določbo četrtega odstavka 30. člena ZP-1H uporablja za postopke odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi tega zakona, torej po 14. juniju 2013.
ugovor prenehanja terjatve – materialnopravni pobot - likvidna terjatev
Dolžnik v predmetni zadevi ni uspel dokazati obstoja ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). To pa pomeni, da v pobot uveljavljena terjatev ni likvidna terjatev, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za pobot v smislu določbe prvega odstavka 311. člena Obligacijskega zakonika(OZ).
Pri določitvi pokojninske osnove se plače oziroma zavarovalne osnove iz prejšnjih let preračunajo z valorizacijskimi količniki tako, da ustrezajo gibanju povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Toženec je upošteval, da je bil tožnik v posameznih letih v bolniškem staležu, zato je skladno z določbo 3. odstavka 41. člena ZPIZ-1 za ta leta upošteval dohodke, ki jih je tožnik prejel v letu pred nastopom bolniškega staleža in tudi količnike iz prejšnjega obdobja. Zato v posameznem letu, če je bil tožnik določeno obdobje v bolniškem staležu, pride do različnih podatkov o dohodkih in tudi do različnih valorizacijskih količnikov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066120
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/2. ZPrCP-A člen 60, 60/2.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - alkohol - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - preizkus z etilometrom - strokovni pregled
Udeležencu cestnega prometa, ki oporeka rezultatu preizkusa z idnikatorjem alkohola v izdihanem zraku, izrecno ali tako, da odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, mora policist odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
ZP-1 člen 98, 98/3, 98/4, 113a. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
napoved pritožbe - pritožba zoper prepis izreka
Obdolženkina pritožba zoper prepis izreka je preuranjena, saj sodišče šele po prejemu napovedi pritožbe izdela sodbo z obrazložitvijo, zoper katero je dovoljena pritožba.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47.a.
izvedenina - izvedenec - nagrada
V predmetni zadevi gre za izdelavo manj zahtevnega izvida in mnenja, saj je zahtevnost izvida in mnenja opredelila izvedenka sama pri izdelavi pisnega izvida in mnenja. Zato izvedenki pripada za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja, ki je manj zahtevno, 92,00 EUR in ne 138,00 EUR.
Zaključek sodišča prve stopnje o nedopusnosti postopka zoper kršitelja zaradi zastaranja pregona je prezgoden. Tako iz pojasnila prekrškovnega organa ob predložitvi zahteve za sodno varstvo kršitelja zoper plačilni nalog kot iz vsebine zahteve za sodno varstvo je namreč razvidno, da je prekrškovni organ za navedeni prekršek najprej vodil postopek zoper lastnico vozila. Navedeno kaže, da je prekrškovni organ že pred izdajo plačilnega naloga vlagatelju zahteve za sodno varstvo izvajal procesna dejanja, ki jih je bilo potrebno izvesti, da je lahko odločil o tem, ali je podan prekršek in kršiteljeva odgovornost zanj, torej dejanja, ki nedvomno pretrgajo zastaranje pregona za obravnavni prekršek.
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDR člen 109, 109/1, 131, 131/1.
zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - sklepčnost - rok za odpravno nesklepčnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede zahtevka za plačilo odpravnine po 109. členu ZDR ni bil izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj tožba v tem delu ni bila sklepčna. Tožnik v tožbi sicer navaja, da naj bi mu bil vročen sklep o prenehanju delovnega razmerja (in da mu je tega dne delovno razmerje tudi prenehalo), vendar pa ne navaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Le v primeru, če gre za takšno odpoved, je delodajalec delavcu v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR dolžan izplačati odpravnino. Tudi iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi, ne izhaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje bi zato tožniku v skladu z 3. odstavkom 318. členom ZPP moralo s sklepom določiti rok za odpravi nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo odpravnine. Ker tega ni storilo, temveč je tudi o tem delu tožbenega zahtevka odločilo z izpodbijano zamudno sodbo, je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
S sklepom o prenosu terjatve ni ugotovljen obstoj terjatve, še manj pa je s tem sklepom dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. S prenosom v izterjavo pridobi upnik le pravico, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja - oblika in vsebina odpovedi
Tožnica sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni napisala sama, temveč je tožena stranka odpoved natisnila na prazen list papirja s tožničinim podpisom, saj je tožnica na zahtevo delodajalca podpisala prazen list papirja skupaj s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas. Taka odpoved ne more imeti učinka in je nična. Tožena stranka je tožnico odjavila iz zavarovanj neutemeljeno in brez pravne podlage, s tem pa je izvedla nezakonito odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnici tako še vedno traja, zato je upravičena do reintegracije in reparacije.
ZPIZ-1 člen 12, 34, 34/2, 36, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 178/1, 249. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 3. Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5. ZUP člen 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja - obvezno zavarovanje v drugi državi, članici EU - pravnomočnost - ustavitev izplačevanja - poseg za nazaj - izplačevanje pokojnine
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je,
ob upoštevanju tega, da slovenska zakonodaja za pridobitev pravice do starostne pokojnine izrecno določa pogoj prenehanja obveznega zavarovanja, v zvezi s priznanjem pravice do starostne pokojnine potrebno upoštevati obstoj obveznega zavarovanja v tuji državi, če zavarovancu zaradi tega ni kršena pravica do enakega obravnavanja, oziroma da ni diskriminiran zaradi obveznega zavarovanja v tujini.
Za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku tožena stranka nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1. To sicer ne pomeni, da takšne odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila tudi takšna odločba že sama po sebi nična, vendar le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala. Tožnik, v kolikor bi bil tudi po 26. 10. 2010 vključen v obvezno zavarovanje v Italiji, od tega dne dalje ne bi bil upravičen do izplačila starostne pokojnine v Sloveniji. Ker pa je bil tožnik v Italiji vključen v obvezno zavarovanje zgolj do 29. 5. 2010, ni podlage niti za to, da bi odločba o ustavitvi izplačevanja pokojnine učinkovala za naprej, torej od 26. 10. 2010 dalje.
sklep o začetku stečajnega postopka – vročitev pritožbe – pritožba upnikov zoper sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija – predhodni postopek – predlog za prisilno poravnavo
Med sklepe, izdane v predhodnem postopku, spadajo vsi sklepi v zvezi z obravnavo predloga za začetek postopka, vključno s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti.
Ker sklep o začetku stečajnega postopka v obravnavanem primeru še ni postal pravnomočen, predhodni postopek še ni zaključen in je prijava udeležbe upnikov v predhodnem postopku hkrati z vložitvijo pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka pravočasna.
Če je z zakonom določena vročitev vloge, za seznanitev prizadete stranke z vlogo ne zadošča možnost seznanitve z vpogledom v spis.
ustavitev postopka zavarovanja brez predloga dolžnika - iztek časa veljavnosti predhodne odredbe - uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je odločalo o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj brez predloga dolžnika, pri čemer je materialnopravna podlaga 278. člena ZIZ, na katero se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sklicuje, uporabljiva le v primeru dolžnikovega predloga za ustavitev postopka zavarovanja. Za ustavitev bi torej morali biti izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 264. člena ZIZ. Da bi ti pogoji bili izpolnjeni, sodišče ni ugotovilo, saj je svojo odločitev utemeljilo zgolj z iztekom časa, za katerega je bila predhodna odredba izdana. Zgolj iztek časa veljavnosti predhodne odredbe, pa seveda sam po sebi, glede na povzeto zakonsko ureditev, ne daje podlage za sprejeto odločitev, ki tako temelji na zmotni materialnopravni podlagi.
začasna odredba - obstoj nevarnosti - neznatna škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
To, da bi verjetno dolžnik pretrpel le neznatno škodo, mora upnik izkazati za vsako predlagano začasno odredbo, in sodišče mora pri odločanju o izdaji vsake začasne odredbe posebej ugotavljati, ali je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da bo dolžniku, prav glede na posledice določene začasne odredbe, nastala le neznatna škoda.
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 35, 35/1, 38, 38/1, 38/2, 39, 39/1.
kupoprodajna pogodba – stvarne napake – grajanje napak – obvestilo o napakah – pregled blaga ob prevzemu – odložen prevzem blaga – najkrajši možni rok – Dunajska konvencija
Res je sicer, da je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi zatrjevala nemožnost kvalitetnega pregleda blaga ob prevzemu glede na način pakiranja. Vendar tudi če bi sodišče sledilo takšni argumentaciji tožene stranke, bi bilo mogoče pravočasnost grajanja napak presojati le ob zadostni trditveni podlagi, podprti z ustreznimi dokazi. V kolikor bi dejansko šlo za primer odloženega prevzema blaga v smislu drugega odstavka 38. člena Konvencije, bi tožena stranka morala zatrjevati in predlagati dokaze, najprej o tem, kdaj je sporno blago prevzel njen kupec, kdaj je bila z njegove strani o napakah obveščena tožena stranka in kdaj naj bi obvestilo o ugotovljenih napakah posredovala tožeči stranki.
Tožnik je vložil predlog za revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je bilo potrebno tožnikovo revizijo kot nedovoljeno zavreči, saj je revizijo vložila stranka, ki nima postulacijske sposobnosti.