Za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve je odločilno, da je toženec tisti, ki sam uporablja garsonjero in da je toženec tisti, ki je tožnici onemogočil uporabo garsonjere na tak način, kot ga je ta uporabljala do izselitve.
potrjena prisilna poravnava - učinek potrjene prisilne poravnave - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, kar je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka prisilne poravnave nad dolžnikom.
V skladu z določbo prvega odstavka 133. člena ZD se lahko dedič dediščini odpove z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, natančneje to pomeni do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju. Če do tedaj dedič ne poda izjave, da se odpoveduje dediščini, velja domneva, da jo sprejema. Izjave o odpovedi dediščini, ki jo pritožnik podaja šele v pritožbi, ni mogoče upoštevati.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je uveljavil sodno varstvo po izteku 30 dnevnega roka iz določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo kot prepozno zavreči.
gradbena pogodba - jamčevanje za napake - poslovna odškodninska odgovornost
S plačilom odškodnine zaradi poslovne odškodninske odgovornosti se bo za tožečo stranko vzpostavil enak položaj, kot če bi tožena stranka pravilno izpolnila pogodbeno obveznost.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2). ZGD-1 člen 35.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – predlog lastnika objekta – prokurist – obseg prokure – sprememba poslovnega naslova
Predlagateljica, tedaj še v svojstvu prokuristke družbe, na spremembo poslovnega naslova družbe ni odreagirala v smislu nestrinjanja prenosa poslovnega naslova na objekt, katerega lastnica je, torej je s tem soglašala.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - oprava naroka - splošno znana dejstva - pravica do izjave - upravičen vzrok zamude
Sodišče splošna znana dejstva pozna, vendar to ne pomeni, da notorna dejstva niso predmet obravnavanja. Tudi glede njih mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavijo.
izbris brez likvidacije - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - poslovanje družbe
Predlagateljica kot lastnica objekta na naslovu I. ni izkazala, da na tem naslovu ni dovolila družbi registrirati svojega poslovnega naslova. Glede na ugotovljeno tesno sorodstveno povezanost med predlagateljico in družbenico družbe, ki je njena mati, kakor tudi med zastopnikoma družbe, ki sta njena starša, ni verjetno, da družba njenega dovoljenja za poslovanje na naslovu I. ne bi imela.
Iz tožbenih trditev izhaja, da tožnica ni privolila v svoje prikrajšanje in korist tožencev, da se je odselila neprostovoljno in da ji je prvi toženec preprečil oz. onemogočil nadaljnjo souporabo stanovanja. Ostali toženci so pasivno legitimirani, dovoljenje prvega toženca za njihovo souporabo stanovanja pa je brez pomena, saj s tem ni soglašala tudi tožnica. Tožba je bila zato sklepčna.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078663
ZPUOOD člen 18. OZ člen 6.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost aktivnih družbenikov – uveljavitev ZPUOOD – pravni interes – skrbnost udeležencev v obligacijskih razmerjih – nezadostna skrbnost – pogodba o neodplačni odsvojitvi poslovnega deleža
Po uveljavitvi ZPUOOD tudi aktivni družbeniki ne odgovarjajo več za obveznosti izbrisane družbe, razen v primeru spregleda pravne osebnosti. Slednjega pa nihče ne zatrjuje.
Standard vestnosti in poštenja določa, da obstaja meja pri uveljavljanju zgolj svojih interesov, tako pri sklepanju obligacijskih razmerij, kot tudi pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074200
ZPP člen 212. OZ člen 174, 174/2, 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – upoštevanje invalidnine – izgubljeni zaslužek – zmanjšana delovna zmožnost – normalen tek stvari – dokazni standard mejne vrednosti – porazdeljeno dokazno breme – prekoračitev tožbenega zahtevka
Invalidnina glede na svoj namen, ki je v omilitvi prizadetosti oškodovančeve osebne sfere, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, ki mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Za kakšen namen tožnik porabi invalidnino, ne more vplivati na pravilnost odločitve.
O škodi zaradi izgubljenega zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, zato za dokazanost zadostuje dokazni standard mejne verjetnosti.
Okoliščina, da je šel tožnikov delodajalec v stečaj, ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče zaposlitve, ki bi tožniku prinašala (vsaj) minimalno plačo.
Tožnik je zatrjeval, da zaradi poškodbe ni sposoben opravljati dela, za katera edino je usposobljen, toženka pa je zatrjevala, da mu je delovna sposobnost deloma ostala. Ker je trditveno breme porazdeljeno, se mora to odraziti tudi v porazdelitvi dokaznega bremena.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 51, 51/2. SPZ člen 8, 48, 54.
obstoj izvenzakonske skupnosti – ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - skupno premoženje - posebno premoženje - obseg premoženja - ustno izražena volja zapustnika - obličnost
O obstoju izvenzakonske skupnosti ni možno odločati kot o tožbenem zahtevku; tožba s takim zahtevkom ni dovoljena.
Določbe SPZ o prirasti in pridobitvi lastnine ne veljajo za pridobitev in ureditev skupnega premoženja zakoncev.
„Skupne finance“ ne pomeni, da morata imeti partnerja dobesedno fizično združena vsa svoja sredstva in da z njimi v celoti skupno razpolagata. Zadostuje že, da sredstva, ki jih z delom pridobi eden, delno porabi tudi za kritje izdatkov, ki bi bili v primeru neobstoja zveze stroški drugega partnerja. Vsekakor pa se dopušča določeno ravnanje partnerja, da v večji meri sam odloča o konkretni porabi sredstev, ki jih sam zasluži.
Materialnopravno zmotno je stališče, da je tožnik tisti, ki mora dokazati, da bi ob preostali delovni zmožnosti lahko dobil delo. To dejstvo sodi v toženkino dokazno breme.
odpravnina - odškodnina - izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
V času odpovednega roka pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, je tožnica podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi določil 112. člena ZDR. Podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice je zakonita, saj ji tožena stranka v obdobju zadnjih šestih mesecev ni izplačevala plače v pogodbeno dogovorjenem roku. Zato tožnici pripada odpravnina, določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078360
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 235, 235/2, 240, 240/1. ZIZ člen 270. OZ člen 348, 349, 349/2, 365. ZBPP člen 24.
začasna odredba - verjetnost terjatve – zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja – prošnja za brezplačno pravno pomoč
Podelitev procesne legitimacije upniku je smiselna le ob izkazani možnosti, da bo upnik v sledečem stečajnem postopku prišel do (vsaj delnega) poplačila svoje terjatve. Temu služi že v predhodnem postopku zahtevana presoja verjetnosti upnikove terjatve do dolžnika tako v fazi presoje njegove procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, kot tudi v fazi dolžnikovega ugovora zoper navedeni upnikov predlog. Dolžnik se predlogu lahko upira tako z ugovorom, da ni insolventen, kot tudi z ugovorom, da upnikova terjatev ne obstaja. V zvezi s slednjim dolžnik lahko uveljavlja vse materialnopravne ugovore, ki jih tudi sicer lahko uveljavlja pri izterjavi upnikove terjatve v sodnem postopku, tudi ugovor zastaranja, ki po vsebini pomeni ugovor neizterljivosti upnikove terjatve. V zvezi s slednjim ugovorom pa dolžnik lahko uveljavlja vse materialnopravne ugovore, ki jih tudi sicer lahko uveljavlja pri izterjavi upnikove terjatve v sodnem postopku, tudi ugovor zastaranja, ki po vsebini pomeni ugovor neizterljivosti upnikove terjatve.
ZFPPIPP člen 345, 345/2, 345/2-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
mnenje ločitvenega upnika - tržna vrednost nepremičnin - okoliščine, ki bistveno vplivajo na izdelano cenitev - nejasni razlogi sodišča prve stopnje
Ker ne gre le za vprašanje dejanske kvadrature nepremičnin, temveč tudi drugih dejstev, ki so vplivala na cenitev, se razlogi prvostopenjskega sodišča, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev, to je, da upnik ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da nepremičnine obsegajo še kaj več, kot je bilo predmet cenitve, izkažejo kot nejasni.
ZIZ člen 43, 43/2, 76, 76/2, 95, 95/1, 165, 194. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 8, 8/1, 8/5, 34, 34/1. OZ člen 35. ZGD-1 člen 481, 481/1, 482/3.
prenos poslovnega deleža - vpis prepovedi odsvojitve - vpis spremembe družbenika v sodni register
Za veljaven prenos poslovnega deleža v obravnavanem primeru ne zadostuje soglasje upnika, v korist katerega je bila taka prepoved vpisana v sodni register in njegov predlog za izbris te zaznambe v sodni register. Tako kot je sam vpis prepovedi razpolaganja v sodni register izveden na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, je tudi izbris tega vpisa mogoč le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča.
Sam sklep izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka ne more biti podlaga registrskemu sodišču za izbris sklepa o izvršbi in prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem, ne da bi izvršilno sodišče tudi odredilo izbris navedenih vpisov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – invalidnina – pomen invalidnine pri določanju denarne odškodnine – višina odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine
Dejstvo, da oškodovanec prejema invalidnino, je treba (po prostem preudarku) upoštevati pri odmeri odškodnine za trajne posledice. Ta okoliščina je že inkorporirana v uporabo načela objektivne pogojenosti ter zato še dodatno zmanjševanje siceršnje odškodnine ni pravilno.
Tožba na ugotovitev dejstev, od katerih je odvisna kakšna pravica ali pravno razmerje in ki zato predstavljajo zgolj predhodno vprašanje za odločanje o posameznih upravičenjih, ki iz teh pravic oziroma pravnih razmerij izhajajo, ni dopustna.