bolnišnično zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično izvedensko mnenje - demenca - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - procesne pravice
Presoja izpolnjenosti pogojev za pridržanje na zaprtem oddelku po ZDZdr.
Odpoved celotne pogodbe (zakupne ali kakšne druge) zaradi neznatne kršitve ali neznatne napake je lahko nesorazmerna sankcija in lahko pomeni kršitev načela prepovedi zlorabe pravic. Kršitve pogodbe oziroma njene znatnosti ali neznatnosti ni mogoče presojati zgolj kvantitativno, temveč je treba upoštevati tudi vse druge okoliščine primera. Namerna kršitev pogodbe že po naravi stvari ne more biti obravnavana kot neznatna, četudi gre po obsegu za relativno majhen delež vseh zemljišč, ki so bila predmet pogodbe.
V tej luči se torej po oceni pritožbenega sodišča kaže pravilo, da je pri zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb pridobivanje dobička vendarle podrejeno zagotavljanju javnih potreb. Uporabniki sistema namreč plačujejo omrežnine, ki predstavljajo plačilo za storitve elektro operaterja, pri čemer je omrežnina za distribucijski sistem namenjena pokrivanju stroškov distribucijskega operaterja, ki se nanašajo na vzdrževanje ter razvoj sistema, ter pokrivanja stroškov distribucijskega operaterja za odpravljanje prezasedenosti v distribucijskem sistemu in sistemske storitve za distribucijski sistem (prvi odstavek 126. člena ZOEE).
Zaradi tega je treba pravni standard nujnosti posega v pravico delničarjev do minimalnega bilančnega dobička v konkretnem primeru razlagati nekoliko bolj široko; ne zgolj v smeri, da je izjema možna le v primeru prekomernega zadolževanja. Presežek prihodkov, ki so pridobljeni predvsem iz naslova omrežnin, nad odhodki (zmanjšani za davke in namene iz prvega in tretjega odstavka 230. člena ZGD-1), je treba prvenstveno namenjati za nujne investicije v omrežje.
Ekonomska nujnost zadržanja dobička za leto 2022 izhaja že iz okoliščine negativnega poslovnega rezultata toženke v tem letu (kar vse je posledica nižjih prihodkov iz poslovanja zaradi omenjenih izpadlih plačil iz naslova najemnin oziroma omrežnin).
OZ člen 89, 546, 550, 550/1, 551. ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1.
dvostransko obligacijsko razmerje - odplačna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - izročilna pogodba - pridržanje pravic ob izročitvi - strinjanje potomcev - pogodba o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - dedni delež - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - konverzija
Izročilna pogodba, s katero se izročitelj po 546. členu OZ zaveže, da bo svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem izročil in razdelil svoje premoženje, ustvarja obveznost le za izročitelja in zato na njeni podlagi nastane enostransko obligacijsko razmerje. Kadar pa si izročitelj v skladu s 551. členom OZ v pogodbi pridrži zase posamezne pravice, med pogodbenima strankama nastane dvostransko vzajemno obligacijsko razmerje. Izročilna pogodba je v tem delu odplačna, to pa pomeni, da ni podlage za zakonsko konverzijo izročiteljevega razpolaganja v darilo, ki jo predpisuje prvi odstavek 550. člena OZ. Za presojo v kolikšnem delu, je pomembna vrednost prevzemnikove obveznosti. Če izročilna pogodba v tem odplačnem delu izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, med pogodbeniki velja ta, če je to v skladu z namenom, ki so ga pogodbeniki imeli pred očmi ob sklenitvi pogodbe, in če se lahko šteje, da bi to pogodbo sklenili, če bi vedeli za neveljavnost svoje pogodbe (konverzija po 89. členu OZ). To je lahko pogodba o preužitku ali kakšna druga pogodba.
Zgolj pridržanje pravic ob izročitvi v smislu 551. člena OZ izročilne pogodbe ne spreminja v pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Da sklenjena pogodba, ki je zaradi izostanka soglasja neveljavna, izpolnjuje pogoje za veljavnost katere od teh pogodb (glej razloge zgoraj) je treba zatrjevati in dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00080426
DZ člen 269, 269/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvajanje starševske skrbi - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik mladoletnika - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - vročitev predloga v izjavo - opustitev vročitve - kršitev pravice do izjave - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje
Izpodbijana odločitev o ugoditvi predlogu je bila sprejeta, ne da bi bil predlog predhodno vročen predlagateljici. Ker gre za poseg v njeno pravico do zastopanja koristi svojega otroka v tem postopku, je utemeljen očitek, da je s tem, ko ni imela možnosti izreči se o predlogu, kršena njena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Glede na pritožbene navedbe je vzbujen dvom o izkazanosti okoliščin, ki bi narekovale postavitev kolizijskega skrbnika.
Stališče sodišča prve stopnje, da je zavezanka za plačilo sodne takse za fotokopije spisa, ki jih je naročila, zagovornica, tj. ne glede na to, da je njen klient upravičen do brezplačne pravne pomoči, je skladno z sodno prakso pritožbenih sodišč.
ZPP člen 8, 189, 189/3, 212, 300, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje obstoja oporoke - litispendenca - pravica do izjave - pravno pomembno dejstvo - odločilno dejstvo - opredelitev do strankinih navedb - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
V primeru, ko gre za ključen dokaz, mora biti opredelitev do navedb, s katerimi stranka izpodbija ta dokaz, na podlagi izvedene dokazne ocene toliko bolj skrbna, razumna in dosledna, da je moč šteti, da je stranki zagotovljeno pošteno sojenje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00080645
ZP-1 člen 132, 155, 155/1, 155/1-5. ZVoz-1 člen 66, 66/2, 66/7.
sodba o prekršku - postopek z obdolžilnim predlogom - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - prekoračitev zahtevka v obdolžilnem predlogu
Prvostopenjsko sodišče je v opisu dejanja v izreku izpodbijane sodbe dodalo zakonske znake prekrška po sedmem odstavku 66. člena ZVoz-1, čeprav jih predlagatelj postopka v obdolžilnem predlogu ni navedel. Glede na navedeno je sodišče v izpodbijani sodbi v bistvenih delih v škodo obdolženca spremenilo opis dejanja iz obdolžilnega predloga. Dejanje, ki je opisano v obdolžilnem predlogu, je namreč z dopolnitvijo zakonskih znakov prekrška spremenilo v drugo dejanje. S tem je bil zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, prekoračen in je podana uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 5. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00079703
URS člen 36. KZ-1 člen 192, 192/1. ZKP člen 18, 83.
kaznivo dejanje zanemarjanja otrok - izločitev dokazov - ogled stanovanja - Center za socialno delo (CSD) - pravica do nedotakljivosti stanovanja - dokazna ocena
Zagovornici ni mogoče pritrditi niti, ko poskuša prepričati, da je slaba higiena (rok, glave, ušes) mld. posledica diagnosticiranega avtizma, ker otrok ni dovolil umivanja rok in las, po drugi strani pa je zelo rad božal pse in mačke. Kot izhaja iz izpovedb zgoraj navedenih prič in tudi prič D. D. (ki je bila otrokova vzgojiteljica v vrtcu) ter E. E. (ravnatelja), je v kritičnem času otrok v vrtec prihajal v oblačilih, na katerih je bilo polno živalske dlake, neprijetnih vonjev in umazanih rok, zato so se ga njegovi vrstniki izogibali. Da se to ne bi dogajalo, so otroka ob prihodu v vrtec preobleki v druga, čista oblačila, odrasla oseba pa mu je najprej temeljito umila roke, kar vse so obdolženki tudi povedali. Priča je povedala, da je obdolženki občasno dajala tudi več oblačil za otroka, ki pa so potem, ko jih je odnesla domov in jih otroku oblekla, enako zaudarjala. Glede umivanja rok je otrok najprej to odklanjal, vendar se je z vsakodnevnimi treningi navadil. Otrokova slaba higiena in higiensko zanemarjenost pa je bila opažena tudi na pregledih pri zdravnikih, in sicer pri Dispanzerju za otroke in specialistki pediatrije dr. J. J. Vse navedeno tako ne potrjuje izvajanj pritožbe, da je zdravstveno stanje otroka vzrok za neustrezno osebno higieno, temveč tudi po prepričanju pritožbenega sodišča potrjuje, da je obdolženka kot mati otroka hudo kršila svojo starševsko dolžnost do mladoletnega sina in ni ustrezno poskrbela za njegovo osebno higieno. Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno sledilo tudi mnenju sodne izvedenke, ki je potrdila diagnoze otroka ter ob upoštevanju vseh podatkov spisa, podala mnenje, da je podana stopnja ogroženosti za nadaljnji psihofizični razvoj otroka ter da otrok potrebuje varno okolje, red in urejenost bivališča - doma, veliko pozornosti in ukvarjanja z njim ter vztrajanje pri osnovnih higienskih, prehrambenih in ostalih navadah.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - obveznost razpisati narok za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok zamude - nepričakovana ovira - medicinski poseg - nepredvidljiv dogodek - nesposobnost za delo - zdravstveno stanje stranke v postopku - dolžna skrbnost - izvedba naroka - pravočasen dokazni predlog - izvajanje novih dokazov - pravica do izjave
Ker predlog ni bil vložen iz očitno neupravičenega vzroka in se tudi ni opiral na splošno znana dejstva, je bila oprava naroka obligatorna.
Drži, da toženka svojega zaslišanja ni predlagala ne v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne v pritožbi zoper prvotni zavrnilni sklep. Vendar pa predloga za njeno zaslišanje, ki ga je podala na samem naroku, ni šteti za prepoznega. Stranka lahko predlaga dokaze tudi na prvem naroku v postopku za vrnitev v prejšnje stanje.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bila toženka kot laik premalo skrbna in bi lahko ne glede na operacijo, zaradi katere je bila v bolniškem staležu, in povitost roke pravočasno s pomočjo odvetnice ali sama vložila procesno dejanje.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00079521
URS člen 22, 26. ZPP člen 191, 191/1, 192, 339, 339/2, 339/2-14. ZBan-1 člen 253a, 261a, 350, 350/1, 350a. ZPSVIKOB-1 člen 1, 1/1, 1/1-1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 33, 48, 48/1. ZPSVIKOB člen 9, 45, 45/1.
Banka Slovenije - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - nepogodbena odškodninska odgovornost - odločba o izrednih ukrepih - izključna krajevna pristojnost - pravica stranke do izjave - eventualno sosporništvo
Pravica stranke do izjave izhaja iz 22. člena URS in je njen osrednji element. Nanaša se tako na dejanska kot pravna vprašanja. Njen namen je zagotoviti stranki, da vpliva na odločitev sodišča. Možnost učinkovitega vpliva na odločitev sodišča ji je zato treba omogočiti. Tožniki se ob vložitvi obravnavane pritožbe pa tudi ob vložitvi tožbe niso mogli soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. To pomeni, da se niso mogli izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo. V teh posebnih okoliščinah bi sodišče prve stopnje moralo tožnikom zaradi zahtev pravice do izjave omogočiti, da se pred odločitvijo o pristojnosti sodišča izjavijo glede zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma z morebitno prilagoditvijo zahtevka, ker teh sprememb (logično) ob vložitvi tožbe niso mogli upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00079924
OZ člen 179, 299, 299/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - prizadeta čast in osebno dostojanstvo - škodni dogodek - grožnja - kaznivo dejanje samovoljnosti - opis kaznivega dejanja - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - vezanost na ugotovitve o obstoju kaznivega dejanja - zamuda dolžnika - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - očitna pisna pomota - popravni sklep
Pritožba opozarja na neujemanje 79. točke obrazložitve izpodbijane sodbe z njenim izrekom. Res je, da je v III. točki izreka zapisano, da sta prvi in tretji toženec tožniku dolžna nerazdelno plačati 1.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.2.2013 in da v 79. točki obrazložitve piše nekoliko drugače. Enaka ugotovitev velja tudi za prvi del 70. točke obrazložitve. Vendar pa pri tem ne gre za procesno kršitev, ampak očitno pisno pomoto, ki jo lahko sodišče prve stopnje kadarkoli odpravi s popravnim sklepom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00080895
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 4, 5, 6, 7. ZPotK člen 5, 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. OZ člen 371, 372.
kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - skrbnost banke - skrbnost banke kot strokovnjaka - pojasnilna dolžnost banke - pravica do izjave - protispisnost - ugotovitvena tožba - pravni interes (pravna korist) za tožbo
Neutemeljen je očitek, da po umiku dajatvenega zahtevka tožnik ni izkazal pravnega interesa za odločitev o ugotovitvenem zahtevku. Po drugem odstavku 181. člena ZPP se tožba za ugotovitev ničnosti pravnega razmerja lahko vloži, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
ustavitev izvršbe na premičnine - smrt izvršitelja
Upnik pritožbeno pravilno izpostavlja, da je izvršitelj, ki je bil določen s sklepom o dovolitvi izvršbe, tekom izvršilnega postopka umrl. Ob navedenem upnik utemeljeno pritožbeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo postopati po določilu 287. člena ZIZ, ki ureja prevzem poslov umrlega izvršitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00079960
DZ člen 161.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Čeprav pri ugotavljanju dejstev v postopku izdaje začasne odredbe velja dokazni standard verjetnosti, mora sodišče mnenje CSD, kolikor se tiče t. i. strokovnih dejstev, dokazno oceniti skladno z merili iz drugega odstavka 254. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 108. členom ZNP-1. Mnenje CSD mora biti jasno, popolno in notranje skladno.
SPZ člen 32. ZPP člen 76, 76/3, 337, 337/1, 360, 360/1.
motenje posesti - agrarna skupnost - pasivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - katastrska meja - odstranitev ograje na meji med nepremičninama - postavitev ograje - pašnik - dokazna ocena - soposest - nedovoljene pritožbene novote - lastnost stranke v postopku
V pravdi zaradi motenja posesti je pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi. Čeprav toženec ni neposredno sodeloval pri prestavitvi ograje, je kot predsednik Agrarne skupnosti planina A. in predsednik njenega gospodarskega odbora tisti, ki je to odločitev (so)sprejemal, jo odobraval ter je v imenu te agrarne skupnosti o nameri prestavitve ograje tudi seznanjal Agrarno skupnost planina B. Glede na navedeno odločitev sodišča ni v nasprotju z ustaljeno razlago storilca motilnega ravnanja iz 32. člena SPZ.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - obseg preizkusa
Sodišče prve stopnje je zahtevi za sodno varstvo le delno ugodilo, in sicer je namesto globe izreklo sankcijo opominjevalne narave.
Ob tem, ko se je storilec branil s trditvami, da za očitani prekršek ni odgovoren (zaradi dejanske zmote) ter želel ustavitev postopka o prekršku zoper njega, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhajajo zaključki o njegovi odgovornosti za ta prekršek, je očitno sodišče prve stopnje v tem delu štelo ZSV zagovornika storilca za neutemeljeno. Ker pa v izreku sodbe sodišče prve stopnje (ponovno)1 ni zavrnilo zahteve za sodno varstvo v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna ureditev stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - celovita dokazna ocena
Dogajanje ob razhodu staršev pravilno ni ovrednoteno kot pomembno za presojo o utemeljenosti začasnega zaupanja deklice v varstvo in vzgojo očetu. Podlage za drugačno odločitev ne dajejo niti navedbe v zvezi s stiki med pritožnikom in deklico. Sodišče prve stopnje je glede na materino pripravljenost za sodelovanje s CSD in očetov prispevek k temu, da stiki še niso povsem zaživeli, pravilno ocenilo, da ne gre za položaj, ki bi narekoval začasno zaupanje deklice v varstvo in vzgojo očetu.
ZPP člen 339, 339/2-8, 354, 354/1, 354/2. SZ člen 107, 111. ZIZ člen 175, 175/1, 175/2.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - najemna pogodba - neupoštevanje navedb in dokazov - opredelitev do navedb strank - kršitev pravice do izjave - veljavnost najemne pogodbe - navedbe, bistvene za odločitev - bistvene pritožbene navedbe - obstoj najemne pogodbe - razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Trditve toženk o sklenjeni najemni pogodbi s takratno lastnico spornih nepremičnin so dopustne, za odločitev (glede na citirane določbe 107. člena SZ-1 in 175. člena ZIZ) relevantne in ob zgoraj navedenih nespornih dejstvih (strinjanje takratne lastnice spornih nepremičnin s selitvijo toženk vanje v letu 2013 v zvezi s posojilnimi pogodbami s tožničinim direktorjem) tudi ne očitno neutemeljene. Zato bi se moralo sodišče prve stopnje do teh trditev toženk opredeliti. Ker se sodišče prve stopnje do njih ni opredelilo in ni ugotavljalo nobenih dejstev glede vprašanja obstoja najemne pogodbe, sklenjene med partnerko tožničinega direktorja kot takratno lastnico spornih nepremičnin in toženkama, je kršilo njuno pravico do izjavljanja, saj je prezrlo njune bistvene navedbe in onemogočilo njihovo dokazovanje. Zato je podana uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00086616
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 190, 193, 198. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1.
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - posledice nične pogodbe - kondikcijski zahtevek
Zastaranje ne more pričeti teči, če potrošnik ni vedel oziroma razumno ni mogel vedeti za nepoštenost tega pogoja. Za zastaranje kondikcijskih zahtevkov iz ničnih pogodb, je odločilen trenutek, ko je sodišče s pravnomočno sodbo ugotovilo ničnost pravnega posla. Takšna razlaga velja tudi v primerih, ko je o tem bilo odločeno kot o predhodnem vprašanju (ob postavljenem dajatvenem zahtevku).. Zmotno je stališče, da je za pričetek teka zastaranja ključen trenutek, ko so bile tožnikoma znane dejanske okoliščine spremembe valutnega tečaja v letu 2009 oziroma najkasneje 2011.