ZIZ člen 64, 64/1, 64/5, 181, 181/7. SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/3, 70, 70/2.
izvršba na nepremičnino - izvršba na solastninski delež - ugovor tretjega - tretji kot solastnik v izvršbi prodajane nepremičnine - solastnina - upravičenja solastnika - prodaja nepremičnine - odredba o prodaji - način delitve
Solastninski delež je računsko določen idealni delež stvari, zato ni pomembno, kateri del nepremičnine je to v naravi oziroma katere dele parcele in stavbe obsega. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni opravilo ogleda, ki bi pokazal, da tretji in dolžnik posedujejo in uporabljajo določen delež parcele ter da je vsakemu izmed njih mogoče v skladu z njegovim deležem določiti natančno stavbišče, saj to za odločitev sploh ni pomembno. Vprašanje, kateri del nepremičnine v naravi solastnik dejansko uporablja, bi bilo pravno pomembno v postopku delitve solastnine, ne pa v izvršilnem postopku pri prodaji (solastninskega deleža) nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084801
ZPP člen 7, 8, 212, 214. OZ člen 569.
posojilna pogodba – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – dokazovanje – prevalitev dokaznega bremena – negativno dejstvo – indično dokazovanje
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
V primeru, ko stranka, na kateri je materialno dokazno breme, tega zmore, nasprotna stranka ne more uspeti z indičnim dokazovanjem negativnih dejstev.
izvršba za vrnitev delavca na delo - nadomestilo plače pri vrnitvi delavca na delo
Sodba sodišča o razveljavitvi sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu in ugotovitvi, da je delodajalec dolžan delavca vrniti nazaj na delo in mu od dneva nezakonitega prenehanja priznati pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačilom plače, sicer ne vzpostavlja delovnega razmerja le za nazaj, temveč tudi za vnaprej, a to le še za čas paricijskega roka, to je za čas njene izvršljivosti. Za naprej pa se delovno razmerje vzpostavi le z vrnitvijo delavca na delo. Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem, do katerega po pravnomočnosti sodbe oziroma njeni izvršljivosti torej ne pride že z delodajalčevim pozivom, pač pa le z delavčevo dejansko vrnitvijo na delo in opravljanjem dela.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072561
ZGD člen 258. OZ člen 165, 261, 262, 262/2, 352, 352/1. ZPP člen 17, 17/3, 32, 482, 482/1, 482/1-1. ZDR člen 182.
odškodninska odgovornost poslovodje – protipravnost – stvarna pristojnost – gospodarski spor – delovno razmerje – retencijska pravica – pridržna pravica – izvrševanje pridržne pravice – izjeme – kdaj zapade odškodninska obveznost – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči
ZDR nima posebnih določb v zvezi z odškodninsko odgovornostjo poslovodij gospodarskih družb. Te določbe, ki so lex specialis, vsebuje ZGD in nanje se tožeča stranka izrecno sklicuje v trditveni podlagi obravnavane tožbe. To pomeni, da je temelj zahtevka v 258. členu ZGD - v določbah o odgovornosti člana uprave za vodenje poslov oziroma v odgovornosti člana uprave za škodo kot posledico kršitve njegove obveznosti (ki se po analogiji uporablja za odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo).
Za vprašanje stvarne pristojnosti v tej zadevi ni bistveno, da je bil toženec zaposlen pri tožnici na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak je odločilno to, da je bil toženec poslovodja tožnice ter da mu tožnica očita, da v tej funkciji ni ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Upnik (smiselno toženec) zapadle in neizpolnjene terjatve si ne sme pomagati tako, da bi si protipravno prilastil dolžnikovo stvar in jo zadržal, dokler dolžnik ne plača svojih zapadlih obveznosti. Ravnanje toženca ob razrešitvi s funkcije direktorja oziroma ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi je mogoče umestiti med izjeme, ki jih določa prvi odstavek 262. člena OZ, ne pa med primere iz 261. člena OZ, v katerih je izvrševanje retencijske pravice utemeljeno.
ZD člen 102, 173, 173/1, 210, 211, 212, 220. OZ člen 557.
zapuščinski postopek – ustavitev postopka – premoženje zapustnika – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravna narava pogodbe – darilna pogodba – vrnitev darila v zapuščino – prikrajšanje nujnega dednega deleža – oporoka – razpolaganje z naklonjeno stvarjo – preklic naklonitve stvari – učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dovoljene pritožbene novote – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačna pogodba. Lahko pa takšna pogodba glede na okoliščine konkretnega primera prikriva darilno pogodbo. Pritožnici zato ni mogoče odrekati pravice, da zahteva vrnitev domnevnega darila v zapuščino zaradi prikrajšanja svojega nujnega dednega deleža. Prav tako se smeta oba pritožnika že v zapuščinskem postopku sklicevati na neveljavnost oziroma ničnost sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ker ju sodišče prve stopnje doslej ni pritegnilo v postopek, niti ni uporabilo svojega pooblastila iz prvega odstavka 173. člena ZD, po katerem bi lahko izpodbijani sklep preklicalo, se bo moralo o vseh zahtevkih obeh pritožnikov izreči v ponovljenem postopku.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Sporazum, s katerim se je tožnica odpovedala pravici do odpravnine v višini razlike med pripadajočo in plačano odpravnino, je ničen, ker nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom oziroma moralnim načelom. Odpravnina je namenjena zagotavljanju socialne varnosti delavca ob prehodu v brezposelnost in je odmena za njegovo dotedanje delo. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je delavec šibkejša stranka v delovnem razmerju, se je v sodni praksi oblikovalo stališče, da izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, oziroma da se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu. Ni utemeljenega razloga za razlikovanje med tem, kdaj se delavec odpove odpravnini – pred ali po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je zmotno stališče pritožbe, da je dopustna odpoved odpravnini po tem, ko je delavec že pridobil pravico do te odpravnine (kar tožena stranka veže na čas po vročitvi odpovedi) in da stališče o nedopustnosti odpovedi pravici do odpravnine velja le za primere, ko pravica še ni nastala. Za takšno razlikovanje ni nobene pravne podlage. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
izpodbijanje oporoke – razveljavitev oporoke – napake v obliki – pisna oporoka pred pričama – vprašanje pristnosti podpisov oporočnih prič – dokazni predlog – dokaz z izvedencem grafologom – zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja dokazna ocena – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožnica je poleg zaslišanja oporočnih prič predlagala še dokaz z izvedencem grafologom. Sodišče prve stopnje je ta njen dokazni predlog neupravičeno zavrnilo. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da je lahko že na podlagi izpovedi prič ugotovilo, da sta se podpisali na oporoki, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Gre za očitno kršitev enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Sodišče namreč sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza le, če je ta dokaz že uspel, ne pa tudi obratno.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0052808
ZIZ člen 212. OZ člen 269. SPZ člen 33.
sodni penali - motenje posesti
Tudi v kolikor je dolžnica po izdaji izvršilnega naslova lastninsko pravico na nepremičnini prenesla na svojo hčerko, to ne more vplivati na njeno obveznost izpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu. Dejstvo je, da se je dolžnica svoje obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, to je motenjskega sklepa, morala zavedati ob sklepanju darilne pogodbe, saj lahko lastnik prenese na novega lastnika le toliko upravičenj kot jih ima sam.
Izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, je v izvršilnem postopku mogoče predlagati le v 30 dneh po izteku paricijskega roka v smislu 439. člena ZPP, zato je edini pogoj, da se predlog za določitev sodnih penalov vloži najkasneje v 30 dneh po izteku roka za opravo dejanj določenih v motenjskem sklepu.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084818
ZPP člen 319, 319/2. ZNP člen 118.
delitev solastne stvari – res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – predhodno vprašanje – pravnomočen sklep o dedovanju – pravnomočna rešitev predhodnega vprašanja – prekinitev postopka
Sodišče prve stopnje se bo moralo vsebinsko opredeliti do vprašanja, ali je bilo o tožbenem zahtevku, kakršnega tožnik uveljavlja v postopku II P 1923/2015, že pravnomočno razsojeno. Če je o predhodnem vprašanju na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče prekiniti postopek.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0077536
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-4, 55/1-8, 239, 243. SPZ člen 150, 150/1.
sklep o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini – ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju – ugovorni razlogi – ugovor prenehanja terjatve – nedeljivost hipoteke
Zoper sklep sodišča o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini ima dolžnik pravico vložiti ugovor. Tak sklep lahko torej dolžnik izpodbija z ugovorom, v katerem mora navesti razloge, ki preprečujejo zavarovanje, tudi z ugovorom prenehanja terjatve. Res je hipoteka sicer nedeljiva, vendar pa se v ugovornem postopku zoper sklep o zavarovanju lahko ugotavlja tudi, za kakšno terjatev je upnik upravičen do zavarovanja s hipoteko.
Tožnik, zaposlen pri toženi stranki, se je poškodoval, ko je pri premikanju pokrova jaška padel z delovnega stroja, ki se je nato prevrnil nanj in ga poškodoval. Delovni stroj je bil v času nesreče brezhiben, varen in ustrezen. Tožnik je bil tudi ustrezno poučen s področja varnosti in zdravja pri delu, saj je uspešno opravil preizkus znanja iz varnosti in zdravja pri delu. Gradbeni stroj ob pravilni uporabi ni nevarna stvar. Tožnik bi moral uporabljati varnostne pasove, ki so bili nameščeni na delovnem stroju. Tožena stranka spornega dne ni nadzorovala dela delavcev in tudi ne tožnika, za kar je sicer zadolžena po ZVZD. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo, pri čemer je tožena stranka zaradi opustitve nadzora nad delom delavca odškodninsko odgovorna v višini 30 %, tožnikov soprispevek k nastanku škode pa znaša 70 %.
Utemeljen je toženkin pritožbeni očitek, da zaključek sodbe, da je bil vzrok za poškodbo tožnikovo neznanje, nima podlage v dokaznem postopku. Ne da bi bile natančneje ugotovljene okoliščine, v katerih je prišlo do nezgode, je enako verjeten tako zaključek, da je do nje prišlo zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki je bilo posledica njegovega neznanja, kot tudi zaključek, da je do poškodovanja prišlo, čeprav je tožnik ravnal pravilno (v skladu s pravili, o katerih bi bil poučen na usposabljanju). Ob taki verjetnosti pa je zmoten zaključek, da je tožnik dokazal obstoj vzročne zveze med opustitvijo toženkinega zavarovanca in nastankom škode.
podlage odškodninske odgovornosti – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – intenzivnost in trajanje telesnih bolečin – napačna ugotovitev dolžine bolniškega staleža v izvedenskem mnenju – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – dejansko stanje – dokazovanje – dokaz z izvedencem – pisno izvedensko mnenje
Ugotovitev o trajanju in intenzivnosti telesnih bolečin, ki temelji na tožnikovi izpovedbi in izvedenskem mnenju, ki je strokovno, preverljivo, razumljivo in zato prepričljivo, je pravilna.
ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena določa, da se proti sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena tega zakona lahko pritožijo samo upniki.
Pritožnica ni upnica v tem stečajnem postopku in tega tudi ne zatrjuje. Zato njena pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče jo je glede na navedeno kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba upravitelja zoper sklep o začetku stečajnega postopka – predujem za kritje stroškov postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Pritožba upravitelja zoper sklep o začetku stečajnega postopka ni dovoljena.
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti, pač pa organ postopka zaradi insolventnosti.
Sodišče prve stopnje bo moralo odločiti o upraviteljevem predlogu, ki je vsebovan v pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka, potem ko bo preverilo njegove trditve, da upnik ni založil predujma v predpisani višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084772
ZEN člen 8. ZPP člen 285, 324, 324/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine – oblikovanje zahtevka – materialno procesno vodstvo – uvod sodbe – pomanjkljivosti v uvodu sodbe – povrnitev pravdnih stroškov – vrednost spornega predmeta – upoštevanje vrednosti spornih predmetov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – potrebni stroški
Ko posameznik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat. Da bi bil zahtevek sklepčen, bi moral tožnik zato zahtevati ugotovitev, da je lastnik tistega dela parcelne številke 1/0 k. o. X, ki je v priloženem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (ki ga bo med sodnim postopkom izdelal sodni izvedenec) označen z rezervirano parc. št. … k. o. X.
OZ člen 131, 149. ZVCP-1 člen 23, 23/1. Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru člen 34.
podlage odškodninske odgovornosti – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – kolesarska proga – označenost kolesarske steze – objektivna odgovornost – tračnica z 10 cm režo – industrijski tir – nevarna stvar
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tračnica ne predstavlja nevarne stvari in tako objektivna odškodninska odgovornost druge toženke ni podana. Objektivna odgovornost je namreč pridržana le za tiste primere nevarnosti, ki jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče imeti vselej pod nadzorom in iz katerih običajno izvira obsežna škoda. Tračnica z 10 cm režo za kolesarja ne predstavlja večje nevarnosti kot razpoke v asfaltu, grbine, korenine, robovi jaškov in podobno.
razmerja med starši in otroci - preživnina - prisoja preživnine - višina preživnine - upoštevanje otroškega dodatka - določitev stikov med staršem in otrokom - določenost izreka sklepa - neizvršljivost sklepa
Upoštevaje, da je tožba vložena 26.11.2014 in določbo 131.c člena ZZZDR, ni podlage, da bi sodišče za mesece november 2014 dosodilo preživnino v celotnem mesečnem znesku 170,00 EUR, ampak bi moralo preživnino za obdobje meseca novembra ustrezno prilagoditi (znižati).
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – zadnji dan roka sobota – predlog za obročno plačilo sodne takse
Ker rok za plačilo sodne takse po novejši sodni praksi predstavlja procesni rok, je v obravnavanem primeru treba uporabiti določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081212
SPZ člen 115. ZPSPP člen 19. ZPP člen 163, 163/2, 452, 452/2.
poslovna stavba – najem – obratovalni stroški – aktivna legitimacija dobavitelja – pasivna legitimacija lastnika – pasivna legitimacija najemnika – spor majhne vrednosti – narok – izrecna zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog za zaslišanje – pravdni stroški – zahteva za povrnitev stroškov – opredelitev zahteve za povrnitev stroškov
Tožnica ni bila stranka pogodb, na katere se sklicuje pritožnica, zato prvostopenjsko sodišče teh ni moglo upoštevati za presojo razmerja med dobaviteljem in toženko.
Določilo 19. člena ZPSPP ureja zgolj (relativno) pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, in ne določa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb.
Stranka mora v sporih majhne vrednosti, kadar dejansko stanje sicer je sporno, mogoče pa je odločiti na podlagi pisnih dokazov, izvedbo naroka izrecno zahtevati. Pri tem ni mogoče šteti, da dokazni predlog z zaslišanjem strank ali prič pomeni takšno zahtevo.
Kadar stranka zahteva povrnitev pravdnih stroškov (vključno s pritožbenimi), mora opredeljeno navesti, kateri ti stroški so. To pomeni, da mora navesti postavke, za katere zahteva povrnitev, in znesek po vsaki postavki.