trditveno in dokazno breme - dokazne listine - računi - specifikacija računov - storitve - cena - količina - izpodbijanje dejstev, vsebovanih v računih - domneva priznanja nezanikanih dejstev - ugovarjanje računom - zasebna listina - načelo proste presoje dokazov - reklamacija - trditveno breme glede ugovorov
Račun, ki mu tisti, na katerega je naslovljen, v kratkem roku ne ugovarja, je dokazna listina, upoštevna pri ugotavljanju dejanskega stanja, odločilnega za odločitev o tožbenem zahtevku. To sicer ne pomeni, da obstoja dejstev, dokazovanih z računom, ni mogoče zanikati. Zatrjevanje in dokazovanje ustreznih dejstev pa je na dolžnikovi strani, v obravnavanem primeru torej na strani tožene stranke.
Račun je poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo. Zato jo sodišče ocenjuje po načelu proste presoje dokazov v smislu določila 8. člena ZPP, kar je v konkretnem primeru tudi storilo ter se do ugovorov tožene stranke jasno, pravilno in razumljivo opredelilo. Zmotna je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zgolj zaradi odsotnosti reklamacije vtoževanih računov štelo, da je tožena stranka posamezne postavke po računih tudi priznala. Bistvo izpodbijane odločitve je namreč v tem, da tožena stranka ni zmogla trditvenega oziroma dokaznega bremena glede ugovorov, ki jih je postavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080114
ZPP člen 7, 125a, 155, 212, 285, 286, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-1. ZD člen 29.
trditveno in dokazno breme – pavšalno prerekanje trditev – nedopustna pritožbena novota – prekluzija – ugovor zoper prepis zvočnega posnetka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – darilo – odplačnost – posojilna pogodba – povrnitev pravdnih stroškov – potrebni stroški – odgovor na pritožbo – zastopanje več strank
Pritožba ne ponudi opravičljivih razlogov, zakaj ni brez svoje krivde dokazov predložila na prvem naroku za glavno obravnavo.
Toženkino trditev (o obstoju terjatve njene mame do zapustnika iz naslova neplačane preživnine) ni bilo treba dokazno podpreti, ker jim je tožnica nasprotovala le pavšalno, nekonkretizirano.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078083
URS člen 26, 147. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 183, 187, 190, 239, 239/1, 299, 299/1, 346, 349, 349/1. ZDKDPŠ člen 2, 2/1, 3, 3/3. ZDKDPŠ-A člen 7. ZPP člen 7, 9, 183, 183/1, 183/1-2, 184, 184/1, 212, 214, 214/2, 224, 243, 244, 244/1, 246, 246/1, 286, 319, 319/3.
zastaranje – odškodninska odgovornost države – študentski servis – koncesijska dajatev – gospodarska pogodba – splošni zastaralni rok – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – narava koncesijske pogodbe – sprememba tožbe in zastaranje – poštena uporaba pravic – priznanje dejstev – trditveno in dokazno breme – litispendenca – nasprotna tožba in procesni pobot – okrnitev ugleda in dobrega imena – škoda zaradi oviranja koncedirane dejavnosti – pravica do povračila škode
Koncesijska pogodba ni sklenjena zaradi pridobitne dejavnosti koncedenta, temveč z njo oblastni subjekt podeli neko izključno ali posebno pravico. Ker država kot stranka koncesijske pogodbe ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Zato za presojo terjatev iz koncesijske pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ. Enak rok velja za presojo tožbenega zahtevka po pravilih o neupravičeni obogatitvi.
V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten.
Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza v smislu dokazne listine ali izvedenskega mnenja pa nimajo. Takšno je stališče sodne prakse in teorije. Dokazne listine niso zato, ker s tem, da s strani pravdne stranke angažiran strokovnjak na podlagi svojega strokovnega znanja interpretira določene podatke, ni še ničesar znanega o resničnosti v tem poročilu navajanih podatkov. Dokaz trditev strankinega strokovnjaka predstavljajo tiste listine, ki so predstavljale informacijski vir za sestavo tega strokovnega mnenja. Značaja izvedenskega mnenja pa strokovna poročila strankinih strokovnjakov tudi nimajo, saj so izvedenska mnenja le tisti dokumenti, ki jih pripravi izvedenec, ki ga določi pravdno sodišče. Zato je poročila strankinih strokovnjakov nepravilno poimenovati kot „izvedenska mnenja“.
Tožbo je v skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustno spremeniti do konca glavne obravnave. Pomen pravice do spremembe tožbe do konca glavne obravnave pa bi bil izvotljen, če stranka, ki tožbo spreminja, ne bi smela podati tudi pripadajočih tožbenih navedb in dokazov zaradi prekluzije, ki nastopi s koncem prvega naroka za glavno obravnavo.
Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zanikanje obstoja koncesijskega razmerja za leto 2006, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave. Ustavna pravica do povračila, nastala s protipravnim ravnanjem državnih organov, je zgolj sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Zato s sklicevanjem na kasneje izdano ugodnejšo odločitev še ni mogoče utemeljevati odgovornosti po prvem odstavku 26. člena Ustave.
Novejša sodna praksa in teorija pripisujeta opustitvi vložitve pravnih sredstev učinek pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano škodo in protipravnim ravnanjem.
Kadar pravna oseba okrnitev svojega ugleda pripisuje oblastnemu delovanju ali očitke o zanjo neugodnem medijskem poročanju, ki so posledica takšnega oblastnega delovanja, pripisuje oblastnemu subjektu in na taki podlagi utemeljuje svoj zahtevek po 183. členu OZ, morajo biti glede protipravnosti in vzročne zveze izpolnjena merila, kot so se izoblikovala pri presoji zahtevkov po 26. členu Ustave.
Iz sklenjene koncesijske pogodbe za predhodno leto zato koncesionarju ni mogoče priznavati upravičenih pričakovanj, da bo enaka pogodba z njim sklenjena tudi za naslednje leto, saj to iz zakona ne izhaja.
Toženec bo sicer pokrival manj kot polovico potreb mladoletnih tožnic, kot jih je ugotovilo sodišče, a te se bodo morale prilagoditi dejanskim zmožnostim obeh staršev, pri čemer mora delno potrebe mld. B. B. pokrivati tudi njena štipendija. Poleg tega pa mora tudi mati izkoristiti vse svoje zmožnosti, da si poišče delo in tako poskrbi za preživljanje svojih otrok.
Pogodba ni bila nična, saj so bile v njej, čeprav ne po volji strank, ampak zaradi spoštovanja zakona, upoštevane omejitve pri prometu z zemljiščem in da izgradnja do tretje gradbene faze ni bila dogovorjena kot odložni pogoj, pač pa je postala del pogodbene vsebine izključno zaradi podreditve pravnega posla zakonskim omejitvam.
zagovornik – postavitev zagovornika po uradni dolžnosti – popravni sklep
Napaka v členu, na podlagi katerega je bil obtožencu postavljen zagovornik po uradni dolžnosti za čas predobravnavanega naroka, predstavlja formalno napako, ki jo je možno odpraviti s popravnim sklepom (prvi odstavek 365. člena ZKP), kljub temu, da zoper sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti ni predvidena pritožba.
Uredba (EU) št. 1215/2015 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/2, 18.
Sodišče prve stopnje je glede na vsebino Uredbe (Poglavje II, Pristojnost, Oddelek 1, Splošne določbe) v točki 7 obrazložitve pravilno ugotovilo, da so lahko (ne glede na vsebino prvega odstavka 4. člena) v skladu s 5. členom Uredbe osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, tožene (tudi) pred sodišči druge države članice, in sicer na podlagi pravil iz Oddelkov 2 do 7 tega poglavja. Med drugim tudi v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka (drugi odstavek 7. člena Oddelka 2, Posebna pristojnost). Pojasnilo je tudi, da besedna zveza „kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka“, krije tako pristojnost kraja, kjer je nastal škodni dogodek kot tudi kraja, kjer je nastala škoda, tako da lahko tožeča stranka izbira pristojnost sodišča tako ene kot tudi druge države članice, če kraja nista v isti državi članici.
- Tožnica v obravnavani zadevi zatrjuje nastanek (neposredne) škode na njenem premoženju, kraj oziroma območje tako zatrjevane škode (Občini S.o.D. in O.) pa je po veljavni zakonodaji EU in praksi Sodišča EU, na katero se sklicuje tudi toženka, upoštevna navezna okoliščina za določitev pristojnosti sodišča v sporih z mednarodnim elementom.
Ker izpodbijani sklep ne vsebuje (lastnoročnega) podpisa sodnika, še ni neveljaven. Sodnik podpiše le izvirnik sodnega pisanja, ne pa tudi prepisa izvirnika (prvi odstavek 111. člena Sodnega reda). Izvirnik sklepa ostane v spisu (113. člen Sodnega reda) in ta se v konkretnem primeru v spisu tudi nahaja (s podpisom sodnice). Stranka pa prejme prepis izvirnika.
gradbena pogodba - dodatna dela - cena ključ v roke
Pri dogovoru „ključ v roke“ je treba upoštevati, da gre za dogovor, ki je s stališča izvajalca najmanj ugoden, vendar je pogodbeno dogovorjen. Cena, dogovorjena s klavzulo „ključ v roke“, obsega tudi vrednost nepredvidljivih del, torej tistih nepredvidenih del, ki jih v času sklenitve pogodbe izvajalec ni mogel predvideti, pa so nujna za dokončanje objekta. V primeru nepredvidljivih del izvajalec ne more zahtevati avtomatične spremembe pogodbe in plačila za ta dela. Glede na to, da je že nadzornica v tem postopku izpovedala, da se je pač en del strehe spremenil v (dodatno sporno) frčado, ker bi bilo sicer (pod streho) zgrajeno stanovanje povsem neuporabno, ta dela pa so bila celo predvidljiva, je treba stroške, ki so pri tem nastali, šteti v že dogovorjeno ceno po predmetni gradbeni pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00013366
ZGD-1 člen 227, 233, 545, 545/1, 545/2, 545/3, 545/4, 545/5, 546, 547, 548. ZPP člen 155, 212.
delniška družba (d. d.) - prepovedano vračilo vložka - prikrito vračilo vložka delničarju - korporacijsko pravni zahtevek - pasivna legitimacija tretjega - dejanski koncern - zagotovitev zavarovanja za obvladujočo družbo - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - ničen pravni posel - dobra vera - trditveno in dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - lex specialis - prikrajšanje - izravnalni zahtevek - odškodninski zahtevek - koncernski privilegij - razmerje med koncernskim privilegijem in pravili o ohranjanju kapitala - pogodba o zastavi vrednostnih papirjev - poročilo o odvisnosti - potni stroški odvetnika
V razmerjih dejanskega koncerna se, v primeru, da je prišlo do (prikritega) vračila vložka obvladujoči družbi ali z njo povezani družbi, in ki so tako v nasprotju z izplačilno prepovedjo, ne uporabljajo splošna pravila pravila o ohranjanju vezanega kapitala iz 227., 231. in 233. člena ZGD-1 (saj le-te niso združljive s koncernskim privilegijem oziroma bi bila v nasprotnem primeru ena od funkcij koncernskopravnega režima, to je funkcija privilegiranja, dejansko brezpredmetna), temveč poseben koncernskopravni režim, zaobjet v določbah 545. do 548. člena ZGD-1.
V primeru, da ne pride do nadomestitve prikrajšanja na enega od načinov iz drugega odstavka 545. člena ZGD-1 (dejanska izravnava med poslovnim letom ali ustanovitev izravnalnega zahtevka najpozneje do konca poslovnega leta) tak pravni posel ni nedopusten oziroma ničen, ampak to novo dejstvo postane "zgolj" temelj, kot protipravno ravnanje, ki konstituira odškodninsko odgovornost obvladujoče družbe in njenega poslovodstva (ob izpolnjenih zakonskih pogojih pa tudi zoper poslovodstvo in nadzorni svet odvisne družbe) za nastalo škodo (547. in 548. člen ZGD-1).
Naslovnika zakonske prepovedi vračila vložka (prvi odstavek 227. člena ZGD-1) sta družba in delničar, tretji pa le v izjemnih okoliščinah – na primer, če: med delničarjem in tretjim obstoji gospodarska identiteta (povezana podjetja); tretji prejme znesek za račun delničarja; je prejemnik prepovedanih plačil nekdanji ali bodoči delničar; plačilo prejme dejanski delničar, ki stoji v ozadju, za formalnim delničarjem; oziroma kadar je mogoče tretjega (prejemnika) na podlagi samega zakona enačiti z delničarjem (zakonec in mladoletni otroci delničarja). V ostalih primerih (torej ko med delničarjem in tretjim ne obstoji nobena relevantna povezava) se izplačila, ki jih družba opravi tretjim osebam, ne štejejo za prepovedana vračila vložka in kot taka ne zapadejo pod zakonsko prepoved, vsebovano v prvem odstavku 227. člena ZGD-1.
Pritožnica (tožeča stranka) pravilno izpostavlja, da je predmet zahtevka po nasprotni tožbi ugotovitev veljavnosti (navideznosti ali ničnosti) pogodbe, ki predstavlja pravni temelj za odločanje v zadevi I Pg 878/2011. Glede na povzeto v 1. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče v I Pg 878/2011 odločalo o denarnem zahtevku, medtem ko se zahtevek po nasprotni tožbi tiče temelja zahtevka.
Podana je kršitev določbe 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – pavšalni pritožbeni razlogi
V sporu majhne vrednosti se sme odločba sodišča prve stopnje izpodbijati le zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006800
ZIZ člen 226, 272, 272/2, 272/3. ZZK-1 člen 40.
ugotovitev lastninske pravice - zavarovanje pravice - začasna regulacijska odredba
Glede na ustaljeno sodno prakso je dopustno regulacijsko začasno odredbo izdati le v izjemnih primerih, ko je potrebno začasno urediti sporno pravno razmerje, ker ni mogoče drugače preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Glede na navedeno mora biti za izdajo regulacijske začasne odredbe kumulativno izpolnjena tudi predpostavka nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja, česar pa tožeča stranka ni izkazala.
V obravnavani zadevi ne gre za primer, ko bi se predlog za izdajo začasne odredbe pokrival s tožbenim zahtevkom. Tožnica s tožbo zahteva, da se ugotovi, da je solastnica nepremičnine, s predlagano začasno odredbo pa zahteva, da se do pravnomočno zaključenega predmetnega pravdnega postopka prepoveduje rušenje in kakršnokoli onemogočanje uporabe objekta na tej nepremičnini. Z izdajo predlagane začasne odredbe se tako ne bi v ničemer prejudicirala odločitev o tožničinem zahtevku, zato v obravnavanem primeru tudi ni podlage za tako restriktivno razlago pogojev za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 272. člena ZIZ.
ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 316, 316/1, 316/2. ZKZ člen 17, 18, 19, 20.
načelo dispozitivnosti – pripoznava zahtevka – nedopustno razpolaganje z zahtevkom – promet s kmetijskimi zemljišči – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice – sodba na podlagi pripoznave
Namen procesne omejitve pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave iz drugega odstavka 316. člena ZPP je v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. Za tak primer gre tudi, če je po materialnem pravu omejeno ali prepovedano razpolaganje z zemljišči, ko bi se stranki s pripoznavo zahtevka npr. izognili izpolnitvi kogentnih predpisov o pridobitvi upravnih dovoljenj oziroma soglasij. V konkretni zadevi pa ima pritožba prav, ko opozarja, da se prisilne določbe, vsebovane v členih 17 do 23 ZKZ, nanašajo le na promet s kmetijskimi zemljišči, to je na pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču na pravno posloven način (s pogodbo). V konkretnem primeru pa tožnik uveljavlja pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, torej originarno.
ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/5, 111, 111/4, 142, 142/4.
fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve v soboto – prepozna dopolnitev pritožbe še z enim izvodom – zavrženje pritožbe
Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se namreč določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva.
Uredba (EU) št. 1215/2015 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/2, 18.
Sodišče prve stopnje je glede na vsebino Uredbe (Poglavje II, Pristojnost, Oddelek 1, Splošne določbe) v točki 7 obrazložitve pravilno ugotovilo, da so lahko (ne glede na vsebino prvega odstavka 4. člena) v skladu s 5. členom Uredbe osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, tožene (tudi) pred sodišči druge države članice, in sicer na podlagi pravil iz Oddelkov 2 do 7 tega poglavja. Med drugim tudi v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka (drugi odstavek 7. člena Oddelka 2, Posebna pristojnost). Pojasnilo je tudi, da besedna zveza „kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka“, krije tako pristojnost kraja, kjer je nastal škodni dogodek kot tudi kraja, kjer je nastala škoda, tako da lahko tožeča stranka izbira pristojnost sodišča tako ene kot tudi druge države članice, če kraja nista v isti državi članici.
- Tožnica v obravnavani zadevi zatrjuje nastanek (neposredne) škode na njenem premoženju, kraj oziroma območje tako zatrjevane škode (Občini S.o.D.) pa je po veljavni zakonodaji EU in praksi Sodišča EU, na katero se sklicuje tudi toženka, upoštevna navezna okoliščina za določitev pristojnosti sodišča v sporih z mednarodnim elementom.
Sleherno razbijanje oziroma hrup še ne pomeni bistvenega motenja najemnika - lahko pomeni zgolj oviranje rabe. A slednje za utemeljitev kršitve najemne pogodbe ni dovolj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0073799
OZ člen 33, 33/1, 82. ZOdvT člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200, 6002.
najem poslovnih prostorov – najemna pogodba za določen čas – podaljšanje najemne pogodbe – predpogodba – razlaga predpogodbe – stroški postopka – odvetniška tarifa – povišanje nagrade za zastopanje več strank – administrativni stroški
Pogodbena klavzula nima narave predpogodbe iz prvega odstavka 33. člena OZ. Iz nje namreč ne izhaja zaveza tožeče stranke, da bo kasneje (v 30 dneh pred prenehanjem veljavnosti najemne pogodbe iz leta 2002) na predlog tožene stranke (tu tožeče stranke) sklenila glavno (najemno) pogodbo.
Najemna pogodba je jasna in ne potrebuje razlage v smislu ugotavljanja prave volje pogodbenih strank (82. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je zaradi zastopanja dveh strank na podlagi tar. št. 1200 ZOdvT toženi stranki pravilno priznalo stroške v višini povečane nagrade (za količnik 0,3) za postopek po začasni odredbi (tar. št. 3461; skupaj količnik 0,6 ali 117,00 EUR) in za postopek po tožbi (tar. št. 3100; skupaj količnik 1,6 ali 312,00 EUR), zmotno pa tudi pri nagradi za naroka za obravnavanje začasne odredbe in tožbe. Po tar. št. 1200 ZOdvT se povečanje zaradi zastopanja več strank prizna le pri nagradi za postopek in nagradi za posel, ne pa tudi pri ostalih nagradah.
Administrativne stroške je višje sodišče priznalo v višini 20,00 EUR, ker se zahtevek za povračilo izdatkov nanaša na zadevo in ne na posamezno obliko pravovarstvene zahteve (sodišče prve stopnje je v tem delu zmotno sledilo stroškovniku in priznalo dvojne stroške po tar. št. 6002).